Po besedah predsednika regijske organizacije SKEI za Pomurje Roberta Seršena so večja pomurska podjetja, kot je Arcont, za zdaj izšla iz največje gospodarske krize in imajo naročila tudi za več mesecev vnaprej.
Izpostavil pa je specifičen primer podjetja Varstroj, kjer nameravajo odpustiti večje število delavcev, družba pa je imela z državo podpisano pogodbo za subvencionirani delovni čas delavcev na čakanju. Iz tega ukrepa naj bi sicer konec marca izstopili in nato začeli program presežnih delavcev.
"Tu se pojavlja vprašanje. Država najprej da subvencije za ohranitev delovnih mest, nato pa se začnejo odpuščanja. Gre samo za ščitenje kapitala, ne gleda pa se več na ohranitev delovnih mest," je Seršen kritičen do ukrepov vlade.
Vlada vidi eno, Pomurci drugo
Na vprašanje, ali se že kažejo kakšne pozitivne posledice zakona o Pomurju, je odgovoril nikalno. Pri tem je kritiziral predvsem izjave ministra za delo Ivana Svetlika iz minulega tedna, da se položaj v regiji izboljšuje in zaposlovanje krepi. "Če se nekje zaposluje za tri mesece oziroma za določen čas, tega ne vidim kot rešitve problema Pomurja," pojasnjuje Sršen.
Po njegovem mnenju je razvojni zakon o Pomurju usmerjen predvsem v nova podjetja, ne rešuje pa vprašanja že obstoječih podjetij. Kritičen je bil tudi do novih podjetij, saj po Seršenovih besedah že takoj na začetku zaprosijo za postopni dvig minimalne plače. "Če podjetje že na začetku ne more izplačati minimalne plače, kaj nas potem čaka? Bomo potem imeli neprestano problem?" se sprašuje.
Nova delovna mesta bodo
Po besedah vodje projektne pisarne vlade v Pomurski regiji Andreja Horvata so pravkar zaključili razpis, na katerem so izbrali 70 podjetij in jim podelili za dobrih sedem milijonov evrov sredstev. Skupaj bodo ta podjetja v prihodnjih dveh letih zaposlila 352 novih delavcev, saj jih k temu zavezujejo tudi pogoji razpisa.
Horvat pri tem zavrača očitke, da razvojni zakon ne rešuje težav že obstoječih podjetij, saj so se na razpis v veliki večini prijavila podjetja, ki v Pomurju že imajo vzpostavljen posel, tu pa prednjačijo predvsem tujci. Poudarja, da nova delovna mesta ne bodo le za nizko kvalificirano delovno silo, saj na primer potekajo pogovori tudi s podjetjem, ki bi k nam preselilo del razvojnega oddelka.
Podjetniške špekulacije
Nasprotuje tudi trditvi, da bodo podjetja, ki prosijo za postopen dvig minimalne plače, v prihodnosti predstavljala problem. Poudarja, da Pomurje tekmuje na globalnem trgu in podjetja pač špekulirajo, v kolikšnem času se jim bodo vlaganja povrnila. Meni, da je v redu že to, da bodo ljudje aktivni kljub minimalni plači. Kakšne vrste zaposlitve bodo podjetja uporabljala, pa ni želel komentirati, saj teh podatkov nimajo.
Priznava, da je zakon res bolj naklonjen novim podjetjem ter da lahko kakšno želi zgolj izkoristiti to prehodno obdobje ter v Pomurju ostati le nekaj let. Toda če lahko v tem premostitvenem obdobju pripeljejo sem še kakšne druge dejavnosti, potem je treba sprejeti tudi to tveganje, pravi Horvat. "Meni je najpomembnejši indikator, koliko je bilo novoustanovljenih podjetij ter koliko se je razširila proizvodnja obstoječih podjetij," sklene Horvat.
