"Zaradi par evrov bomo več kot dva tisoč evrov na slabšem"

"Z novo odločbo smo padli v šesti dohodkovni razred. Ne samo, da bodo otroški dodatki nižji, kar je logično, izgubili smo tudi pravico do subvencije šolske prehrane. Po mojih izračunih bomo več kot dva tisoč evrov na slabšem, in to samo zaradi nekaj evrov preveč prihodkov na družinskega člana, zaradi katerih smo padli v višji dohodkovni razred. To je bizarno," je besen naš bralec.

Ker ima tri otroke, bo namesto 207 evrov po novem dobil 141 evrov otroških dodatkov, a je teh 66 evrov manj na mesec še najmanjši finančni udarec za družino. Izguba subvencije malice mu bo odnesla 110 evrov na mesec.

Družine, ki so največ v petem dohodkovnem razredu, imajo namreč v celoti subvencionirano malico in polovično subvencijo kosila. Položnica za enega otroka je v primeru subvencije namesto 85 evrov le 30 evrov, bralec pa ima v šoli dva otroka. Tretji otrok je še v vrtcu in je zanj vrtec brezplačen. Če bi bil v šoli, bi bila družina zaradi prehoda v šesti dohodkovni razred na leto približno 2800 evrov na slabšem, in to v teoriji tudi če bi imeli le za en cent preveč prihodkov na družinskega člana.

Izvirni greh so dohodkovni razredi

Glavni problem je dodeljevanje otroških dodatkov po razredih, o čemer pišemo že več let. Uvrščanje v razrede namreč prinaša dve vrsti nepravičnosti. Bistveno različno so obravnavani ljudje, ki so v enaki situaciji (en cent razlike v mesečnih prihodkih na družinskega člana) in enako so obravnavani ljudje, v različnih situacijah: v istem razredu kot družina z 821 evri mesečnih prihodkov na družinskega člana je na primer družina, ki ima na družinskega člana kar 230 evrov več prihodkov na družinskega člana na mesec.

Za ponazoritev absurdnosti takega sistema je najbolje pogledati skrajen primer, torej družini, ki imata za en cent različen mesečni prihodek na družinskega člana (torej skupaj pet centov na mesec ali 60 centov na leto) ter tri šoloobvezne otroke. Gre torej za družini v enakem položaju, socialna država pa eni nameni 2778 evrov več socialnih transferjev.

Zelo zgovorna je tudi primerjava dveh družin s tremi šoloobveznimi otroki, ki sta obe v petem dohodkovnem razredu, ena povsem na spodnji meji razreda, druga pa povsem na zgornji meji.

Uvrstitev v razrede pomeni, da sta družini, ki imata skoraj 8500 evrov različne prihodke, enako obravnavani.

Na vprašanje, ali se podoben učinek kot pri prehodu iz petega v šesti razred zgodi tudi pri prehodu iz katerih drugih razredov (da se poleg nižjih otroških dodatkov in subvencije vrtca izgubijo tudi druge pravice), so na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve odgovorili, da gre za zelo splošno vprašanje in da bi morali za odgovor treba naročiti analizo.

Se pa, kot kaže, obeta rešitev, ki bo preprečila tovrstne anomalije, a jo morajo še uskladiti. "MDDSZ si prizadeva za uveljavitev sistemske rešitev, ki bo upoštevala vpliv socialnih transferjev na prilagojeni razpoložljivi dohodek gospodinjstva, to je na neto dohodke vseh članov gospodinjstva, od katerih se odštejejo transferji drugim gospodinjstvom in davek na premoženje ter prištejejo dohodki, ki jih gospodinjstvo prejema v naravi. Pri tem skušamo doseči sistem, ki bi preprečil  takšne primere, ko bi višji neto prihodek gospodinjstva zaradi prestopa v višji razred pomenil nižji prilagojen razpoložljiv dohodek gospodinjstva. MDDSZ je pripravilo analizo in tudi predlog rešitve, s katero bi naslovili navedene anomalije, vendar se mora zaradi vpliva  interakcije različnih sistemov, kot so davčni, socialni transferji in drugi rešitev obravnavati na medresorskem nivoju," so nam odgovorili na vprašanje, ali bodo namesto razredov pri dodeljevanju socialnih transferjev končno začeli uporabljati zvezno funkcijo.

To so na primer pri izračunu dohodninske olajšave za tiste z nižjimi dohodki uvedli že pred leti, potem ko smo poročali o primerih, ko je bil nekdo zaradi nekaj evrov previsokih dohodkov bistveno na slabšem kot tisti z nekaj evrov nižjo plačo. 

janez.zalaznik@styria-media.si