"Z rebalansom bomo zagotovili 520 milijonov evrov za hitro in učinkovito odpravljanje posledic uničujočih poplav in nudili pomoč prizadetim. Naj poudarim, da dodatno zadolževanje državnega proračuna ne bo potrebno. Sredstva za odpravljanje poplav pa bomo skrbno porabili," je na novinarski konferenci poudaril finančni minister Klemen Boštjančič.
"Naj povem še nekaj podrobnosti o samem rebalansu. Na ministrstvu za finance odpiramo nov podprogram: "sredstva za pomoč ob naravnih nesrečah", v katerem skupaj načrtujemo 520 milijonov evrov. Od tega bomo 300 milijonov evrov zagotovili s prenosom pravic iz podprograma "upravljanje s finančnim premoženjem", preostala sredstva, torej 220 milijonov evrov, s katerimi povečujemo odhodke državnega proračuna, pa bomo zagotovili z zmanjšanjem sredstev na računu državnega proračuna," je še pojasnil Boštjančič.
"Novi podprogram nam bo omogočil, da transparentno prikazujemo izvajanje kriznih ukrepov za odpravo posledic naravnih nesreč. Če pojasnim enostavneje: 220 milijonov evrov, s katerimi povečujemo odhodke proračuna, bo seveda vplivalo na nekoliko višji primanjkljaj za leto 2023. Predvidoma se bo ta povišal s predvidenega 4,5 odstotka na 4,9 odstotka. 300 milijonov, ki pa so na računu finančnih terjatev in naložb oz. na t. i. "bilanci B", pa najverjetneje v tem letu niti ne bomo porabili, ampak bomo predvidoma kasneje, tekom leta bodo ta sredstva prenesena na izvenproračunski sklad, ki ga bomo ustanovili. Predvidevamo, da ta sredstva ne bodo poviševala primanjkljaja," je še pojasnil minister za finance. In za kakšen sklad sploh gre? Vlada se bo skušala zgledovati po nemškem skladu iz leta 2002 za posledice poplav. "Naredili bomo vse, da se bo ta sklad obravnavalo kot izvenproračunski sklad in da bo Evropska komisija priznala poseben status temu skladu. Na včerajšnjih razgovorih s predsednico Evropske komisije je tekla tema tudi o tem," je še dodal Boštjančič.
V naslednjem mesecu, dveh velik poudarek donacijam
"Za donacijo sredstev v državni proračun smo odprli posebno postavko, kjer zbiramo sredstva podjetij in državljanov. Pravne osebe in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, bodo lahko uveljavljane dodatno davčno olajšavo za donacije za celoten znesek denarnih nakazil. Zakon stopi v veljavo jutri, olajšava velja za vsa nakazila do 31. decembra letos. Sredstva bodo namenjena izključno odpravi posledic poplav. Prav donacijam bomo dali velik poudarek v naslednjem mesecu oz. dveh. Pripravili bomo veliko sprememb, da bodo donacije za ta namen za podjetja in fizične osebe z dejavnostjo privlačne," je še pojasnil Boštjančič.
Se obetajo novi davki?
"Vprašanje davkov na izredne dobičke je aktualno že eno leto, dejstvo je, da so določene dejavnosti v času energetske krize pravzaprav profitirale, je pa tukaj evropska zakonodaja izjemno striktna. To vprašanje, torej vprašanje izrednih davkov, še ni dano z mize. Na ministrstvu za finance preučujemo prav španski primer, da bo pravno-formalno ustrezen in da kasneje ne bo padel," je pojasnil Boštjančič.
dezurni@styria-media.si
Kaj bi dal muzejski J., da bi lahko on premetaval te milijone!
Zaradi spremembe Načrta za okrevanje in odpornost, ki ga je 10. julija 2023 potrdila Vlada Mr. Taubija, sredstev za boj proti poplavam iz NOO ne bo za Mozirje, Črno na Koroškem, Prevalje, Mežico, Solčavo, Luče, Ljubno ob Savinji, Gornji Grad,… ...prikaži več Nazarje, Kamnik, Mengeš in Domžale. Razumi, kdor lahko!
In sedaj, ko bo še več zlitega denarja, se bo nadaljevalo uničevanje infrastrukture in okolice s pretežkimi tovornjaki, buldožerji, gradbeništvom na visokih planinah, ... skratka razturajmo naravo do konca.