Na srednji šoli Jesenice se je danes pripetila tragedija. Po naših neuradnih, a preverjenih podatkih je ob začetku pouka oziroma tik pred njim skozi okno skočila 16-letna dijakinja.
K sreči je padec preživela in naj bi jo s helikopterjem odpeljali v ljubljanski Klinični center. Za seboj naj bi pustila poslovilno pismo. "Ne dajemo nobenih komentarjev," nam je prek svoje tajnice sporočila v. d. ravnateljice Monika Lotrič.
Kadar je stiska zelo huda in vaš osebni zdravnik ni dosegljiv, se lahko obrnete neposredno na dežurnega zdravnika; dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice; reševalno službo (112) ali urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani (01 475 06 70).
V duševni stiski, iz katere nista videli izhoda, pa sta se v zadnjih dveh tednih znašli še dve mladoletnici. Pred dvema tednoma je enak dogodek kot na Jesenicah pretresel dijake in zaposlene na škofjeloški gimnaziji: dekle je prav tako skočilo skozi okno in tudi k sreči preživelo. Ravnateljica Ana Prevc Magušar ni želela dajati izjav, povedala je le, da bo njihova svetovalna delavka danes v bolnišnici obiskala učenko, ki si menda želi kmalu vrniti k pouku.
Na žalost pa je mnogo prezgodaj končala svoje življenje 15-letnica, ki je na območju Lesc stopila pred vlak. Tudi ona naj bi za seboj pustila poslovilno pismo.
Tragične dogodke so potrdili tudi na policiji. "V skladu z varstvom osebnih podatkov in še posebej varstvom mladoletnih oseb vam lahko zgolj potrdimo, da smo obravnavali vse tri dogodke, po katerih sprašujete, in po doslej znanih podatkih dogodki niso posledica kaznivih ravnanj ali nesreče," nam je sporočil Roland Brajič s kranjske policijske uprave.
Smernice za ravnanje ob samomorih v šoli
Predstava o tem, da samomor naredi otrok ali mladostnik, je težko združljiva s splošno predstavo o otroštvu in mladostništvu kot času brezskrbnosti in radosti. Vendar so tudi v teh obdobjih lahko prisotne stiske, občutja nemoči, jeze in obupa, duševne motnje, ki se zapletejo do te mere, da se otrok ali mladostnik odloči končati svoje življenje, piše v smernicah za postvencijo v šoli z naslovom "Ko se zgodi samomor učenca ali dijaka", ki so jih pripravili strokovni sodelavci Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Tveganje za samomor narašča s starostjo. Samomor je zelo redek pojav med otroki, ki pa začne naraščati v času mladostništva, posebej po petnajstem letu starosti. V starosti od 15 do 29 let je v svetovnem merilu samomor drugi najpogostejši vzrok smrti (enako velja tudi za Slovenijo), v evropskih državah pa je na drugem mestu vzrokov smrti tudi v starostni skupini od 10 do 19 let. V obdobju 2008 – 2018 je v Sloveniji zaradi samomora v starostni skupini od 100 do 19 let umrlo 88 otrok in mladostnikov, med njimi jih je bilo 11 v starostni skupini od 10 do 14 let ter 77 v starostni skupini od 15 do 19 let, še piše v NIJZ-ovih smernicah.
Med fanti število samomorov štiri- do petkrat višje
Število samomorov je bilo med fanti od štiri- do petkrat višje kot med dekleti, tako razmerje opažamo tudi v odrasli populaciji. "Medtem ko razpolagamo z zanesljivimi podatki številu samomorov, nimamo zanesljivih podatkov oziroma ocen, kar zadeva število poskusov samomorov," pravijo na NIJZ.
Po nekaterih ocenah so poskusi samomora pri odraslih od 10- do 20-krat pogostejši od samomora. Primerjava podatkov o samomoru med otroki in mladostniki v Sloveniji z drugimi evropskimi državami in 28 članicami EU v letih od 2006 do 2013 je pokazala, da je bila Slovenija v opazovanem obdobju, z izjemo leta 2012, nad povprečjem Evropske unije.
Samomor je pri mladostniku, tako kot tudi v drugih starostnih obdobjih, skrajni izid samomorilnega procesa, kamor uvrščamo različne oblike samomorilnosti – od blažjih oblik (samomorilne misli) do težjih (posredno samouničevalno vedenje, samomorilni namen oz. načrt, poskus samomora), še piše v NIJZ-ovih smernicah.
Samomorilna razmišljanja pri otrocih redka, a nanje moramo biti zelo pozorni
Sanjarjenje o smrti in pogosto razmišljanje o njej do neke mere predstavljata normalno razvojno značilnost otroštva, predvsem pa mladostništva. Kadar pa tovrstno razmišljanje otroku in mladostniku predstavlja uteho in v smrti oziroma samomoru vidi možen način spopadanja s stisko, je le-to preraslo okvirje normalnih razvojnih značilnosti.
Takšna samomorilna razmišljanja pri otrocih so zelo redka, zato moramo biti nanje še toliko bolj pozorni, in predstavljajo nujnost usmeritve k specialistu. Otroci še nimajo povsem razvitega abstraktnega mišljenja, zato v primerjavi z mladostniki in odraslimi ne dojemajo, da je smrt dokončna, opozarjajo na NIJZ.
To predstavlja dodaten dejavnik tveganja, vezan prav na obdobje otroštva. Čeprav so lahko pri mladostnikih razmišljanja o smrti in samomoru del odraščanja in iskanja samega sebe, se je potrebno na vsako omenjanje samomora odzvati bodisi s pogovorom z
učencem/dijakom, bodisi z vključevanjem drugih odraslih, ki so mu blizu.
"Pozorni moramo biti, če je pri mladostniku prišlo do bistvene spremembe vedenja in vsakodnevnega delovanja, npr. če se samomorilnim razmišljanjem pridružijo slabo razpoloženje, pesimizem, motnje spanja, apetita, vedenjski odkloni, uporaba drog. To je namreč lahko znak, da je mladostnik v stiski ali pa se pri njem razvija duševna motnja. Zato je v takšnih primerih potrebna usmeritev k strokovnjaku za duševno zdravje," so še opozorili na NIJZ.
Starši, učitelji in drugi strokovni delavci šole si celotne smernice lahko preberete tukaj.
Pravočasno poiščite pomoč
Prvi vir strokovne pomoči je izbrani osebni zdravnik. Po potrebi bo predpisal zdravljenje, napotil k specialistu (kliničnemu psihologu ali psihiatru) ali na druge oblike pomoči.
Kadar je stiska zelo huda in vaš osebni zdravnik ni dosegljiv, se lahko obrnete neposredno na:
- dežurnega zdravnika,
- dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice,
- reševalno službo (112) ali
- urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani (01 475 06 70).
Za podatke o ustreznih oblikah pomoči ali samo za podporo in pogovor se lahko obrnete tudi na TELEFONE ZA POMOČ V STISKI
- Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
- Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur na dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
- Društvo SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja 080 11 55 (od ponedeljka do petka med 12. in 22. uro; ob sobotah, nedeljah in praznikih med 18. in 22. uro).
- TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro) Klic je brezplačen.
Drugi viri pomoči in informacij
- Zivziv.si
www.posvet.org (info@posvet.org; svetovalnica@nijz.si)
*Fotografija je simbolična
dezurni@styria-media.si
Včasih v JNA je bila komanda."Puške na pregled" V šolah bi pa morala biti komanda vsako jutro "Telefone na pregled" Vsakemu šolarju ali dijaku bi moral strokovnjak pregledati telefone in njihove račune na družbenih omrežjih. Ne bo se povsem dalo… ...prikaži več izničiti slabega vpliva. Vseeno se pa lahko zmanjša.
Lepo prosim nihče ne bo odpravil vso škodo, ki jo namerno povzročajo socialna omrežja. In snovalci so se dobro zavedali posledic, a jim samo število sledilcev in denar šteje. Ko, če naredijo mladostnike fizične in psihične odvisnike to obravnavajo kot,… ...prikaži več kolateralno škodo..Potisnejo jih v roke zdravstvene in psihosocialne službe, ki tudi s pomočjo politike ostanejo nemočne. Tudi vsaka zakonska omejitev in prepoved ne bo rodila sadov..In najbolj ranljivi bodo največja žrtev tega novo drobnega zla..
Če lahko odvrnem vsaj enega od samomora pa bo boljše kot nič. Tisti ki misli da je smrt lepa in da se reševalcem smili se gladko moti. Ko te naprimer dobi pod sabo vlak te dobesedno razmesari u prafaktorje. Tvoje… ...prikaži več telo je lahko po kosih tudi 100 metrov ali več. In najlepše večino delov se pobere nekaj pa sigurno ostane in tako postaneš malica za okoliške mačke. Žal je to kruta resnica