V slovenskih zasebnih gozdovih zaradi nesreč na leto umre devet ljudi, od 40 do 50 ljudi postane invalidnih, poškodb pa je več tisoč.
Med lastniki gozdov – teh je v Sloveniji 300 tisoč – še vedno prevladuje miselnost, da za delo v gozdu nista potrebna ne posebno znanje ne dobra oprema, zato je statistika nesreč v gozdu še vedno slaba. Ko je povedal Jošt Jakša, direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), so najpogostejši vzroki slabo orodje in neusposobljenost za delo z njim.
ZGS na leto organizira več kot 150 tečajev, ki se jih udeleži okoli tri tisoč lastnikov gozdov, kar pa je po besedah Andreja Avseneka, vodje blejske območne enote ZGS, še vedno premalo, saj se krivulja pri nesrečah v gozdu noče obrniti navzdol. Zato je omenjena blejska enota v petek v Bohinjski Bistrici odprla Gozdarski izobraževalni center, ki jim ga je uspelo urediti skozi projekt Lokalne akcijske skupine Gorenjska košarica za razvoj podeželja. Vrednost projekta je 77 tisoč evrov, od tega je dobra polovica evropskega denarja.
Ekspresni tečaji premalo
Gre za prvi tovrstni objekt v Sloveniji, Jakša pa je dejal, da že premišljujejo o odprtju še enega na Štajerskem. “Tridnevni tečaj stane 90, dvodnevni pa 72 evrov, tečajniki na njem pridobijo kakovostno znanje za varno delo v gozdu. Na trgu se pojavljajo tudi ponudniki dveurnih tečajev, a smisel ni v papirju, pač pa v pridobljenem znanju,” je poudaril Jakša.
Za varno delo v gozdu sta pomembni znanje in zaščitna sredstva. “Lastnike gozdov in druge želimo naučiti pravilne in varne sečnje ter tako čim bolj zmanjšati število nesreč,” je pojasnil Dušan Lazar, revirni gozdar, inštruktor in član izobraževalne skupine v novem centru.
