Več stoletij so bili konji eno izmed pogostejših prevoznih sredstev, s katerimi so si ljudje pomagali pri premagovanju dolgih razdalj. Bili so cenjena delovna sila, ki jim je olajšala težko delo na njivah ali poljih.
S prihodom avtomobilov in drugih oblik javnega prevoza pa se je njihova vloga korenito spremenila. Danes jih pretežno uporabljamo le še za rekreativne ali turistične namene, medtem ko na cestah le redko naletimo nanje.
To pa še ne pomeni, da se to ne zgodi. Z njimi oziroma z njihovimi lastniki občasno pridejo v stik slovenski policisti, ki jih obravnavajo po 92. členu Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP). Le v lanskem letu so ugotovili 663 kršitev navedenega člena, ki se po prometni zakonodaji dotika jahačev in ostalih pogojev za udeležbo goničev, vodičev ter živali v cestnem prometu.
Med drugim omenjen člen določa, da se konji lahko gibljejo le po poteh za jahače, na nekategoriziranih cestah in občinskih cestah, če le-to ni prepovedano in tudi jasno označeno. Konjenikom se je prepovedano gibati po državnih cestah. Če tega ne upoštevajo, lahko po 13. odstavku 92. člena ZPrCP prejmejo kazen v višini 40 evrov.
Jahač mora biti star vsaj 14 let ali biti v spremstvu polnoletne osebe. Za ježo mora biti telesno sposoben in žival znati obvladati. Na konju mora nositi zaščitno čelado, v nasprotnem primeru mu grozi kazen v višini 120 evrov.
Poleg zakonske regulacije pa konja na urbani površini lahko omejuje tudi površina sama, saj po njej hodi z gladkimi podkvami.
Jahal pod vplivom, a ni prejel kazni
To pa niso edine nepravilnosti, na katere v okviru rednih dolžnosti naletijo slovenski policisti. Leta 2020 so v bližini Dolenjskih Toplic naleteli na sila zanimiv prizor. Opazili so mlajšega konjenika, ki je zaspal na konju in ustvarjal videz, da bo vsak čas pristal na tleh. Policisti so ugotovili, da je 23-letni jezdec omagal zaradi alkohola. Preizkus alkoholiziranosti je v njegovem izdihanem zraku pokazal 1,0 mg/l alkohola (ali 2,08 promila).
Še bolj pa je zanimivo dejstvo, da lastnik ni prejel kazni na račun alkoholiziranosti v cestnem prometu. To velja še posebej z vidika stroge zakonodaje v odnosu do posameznikov, ki vozijo pod substancami.
Jezdenje pod vplivom alkohola primarno ne predstavlja prekrška, čeprav Zakon o pravilih cestnega prometa med drugim določa, da mora biti jahač telesno sposoben za ježo in mora obvladovati žival, na kateri jezdi.
V slovenski policiji nam povedo, da podatkov, kako pogosto pri tovrstnem početju zalotijo posameznike, ne vodijo. Prav tako ne vodijo statistike o tem, kako pogosto ujamejo jahače na državnih cestah.
dezurni@styria-media.si
Plebs lahko jezdiš do onemoglosti - brez kvalifikacije za jezdenje, so pa tudi modeli, ki ga nekaznovano sadistično jezdijo brez kakršnekoli omembe vredne kvalifikacije.
Pijan ne smeš niti hodit nikjer ,če še ne veste nekateri,kolega je dobil kazen ker je bil pijan ko je šel po pločniku domov,smo se smejali ampak je pa res.
prokleti bedaki sam kazni bi pisali