Čeprav bi lahko upravičeno pričakovali, da je skrb za čisto okolje zaradi vsesplošnega ozaveščanja in izobraževanja že močno zakoreninjena v vseh prebivalcih, na nekaterih področjih še vedno prihaja do odstopanj.
Občasno se žal najdejo posamezniki, ki z neodgovornim ravnanjem kazijo izgled mesta. Kljub pogostim opozorilom na mestnih ulicah in primestnih naseljih še vedno naletimo na pasje iztrebke. S tem seveda ne bi bilo nič narobe, če bi bili ti odvrženi v koš, a žal, se zaradi malomarnih lastnikov iztrebki znajdejo na ulici, zelenici ali pešpoti, kjer jih mimoidoči lahko pohodijo.
To se dogaja kljub temu, da je ravnanje lastnikov psov glede iztrebkov že nekaj let urejeno v občinskih pravnih aktih. Ti določajo, da je treba iztrebke pobirati, v nasprotnem primeru sledi kazen. To velja le za javne površine, ki so v lasti ali upravljanju občine.
Za tako drastičen ukrep so se odločili zaradi številnih pritožb ljudi na temo nepravilnega upravljanja javnih zemljišč, pri čemer se jih je več kot polovica nanašala na pse.
Kako je to področje urejeno pri nas?
Kot navaja Zavetišče Ljubljana je bilo v lanskem letu zgolj v Ljubljani registriranih okrog 25.500 psov. Število psov sicer narašča – na primer, leta 2019 je bilo v Sloveniji okoli 232 tisoč psov, leta 2020 okoli 238 tisoč psov, leta 2021 že skoraj 240 tisoč. To pa pomeni tudi večje število pasjih iztrebkov. Povprečen pes na dan izloči okoli 300 gramov iztrebkov, kar znese okoli 125 kilogramov na leto.
Zaradi neposlušnih lastnikov, ki pasjih iztrebkov niso vestno pobirali, so z ostrejšim nadzorom in izrekanjem glob zato začeli tudi v mnogih slovenskih občinah. Ena prvih je bila Mestna občina Ljubljana, ki že od leta 2015 vodi družbeno odgovorno kampanjo "Človek, čuvaj svoje mesto", s katero meščane in obiskovalce ozaveščajo o pomembnosti spoštovanja skupnega javnega prostora, med drugim tudi o pobiranju pasjih iztrebkov. Podobne akcije ozaveščanja pa potekajo tudi v nekaterih drugih slovenskih občinah.
Kazen, ki vam jo lahko napišejo občinski inšpektorji in mestni redarji, če svojega psa sprehajate po javnih površinah in za njim ne poberete iztrebkov, je sicer odvisna od tega, v kateri občini trenutno ste. Teoretično vas v večini mest za nepobiranje iztrebkov lahko doleti kazen od 80 evrov navzgor, čeprav je seveda težko dokazati, da je res šlo za vašega psa. Pasji iztrebki so v naseljenem okolju izjemno moteči predvsem v bližini otroških igrišč, kjer je zaradi nekaj neodgovornih lastnikov psov otrokom onemogočena brezskrbna igra.
Pri tem poudarijo, da namen takih nadzorov ni kaznovanje lastnikov psov, pač pa opozarjanje in ozaveščanje, da je treba pasje iztrebke pobirati. "Ne gre zgolj za to, da na javne in druge površine enostavno ne sodijo, dejstvo je namreč, da so lahko nevarni za zdravje in da sodijo tudi v koše z mešanimi komunalnimi odpadki," razložijo na MOK.
O podobnih izkušnjah poročajo Kopru, kjer prav tako opažajo, da se je praksa pobiranja pasjih iztrebkov z leti izboljšala. "Lastniki psov v veliki večini počistijo pasje iztrebke, seveda pa obstajajo tudi posamezniki, ki tega še vedno ne počnejo," nam odgovorijo. Na to nakazuje tudi upad števila pritožb s strani ostalih prebivalcev mesta. Medobčinsko redarstvo v največjem slovenskem obalnem mestu redno izvaja nadzore, predvsem v jutranjem in večernem času. Običajno se kot zadosten izkaže že ustno opozorilo.
To, da so lastniki psov vse bolj osveščeni glede dolžnosti pobiranja iztrebkov svojih ljubljenčkov, potrdijo tudi na Mestni občini Murska Sobota. "Opažamo, da se je praksa spremenila v pozitivnem smislu pobiranja pasjih iztrebkov in večje ozaveščenosti lastnikov psov na tem področju," nam povedo.
Tako kot ostali sogovorniki na vprašanje, kako pogosto izvajajo nadzore na terenu, odgovorijo, da je slednje v danem primeru izjemno težko izvesti. Do neodgovornega dejanja najpogosteje pride takrat, ko posamezniki menijo, da jih nihče ne opazuje. "Vsekakor pa je mestna uprava oziroma mestno redarstvo pozorno, o čemer pričajo najrazličnejše akcije in osveščanja lastnikov psov," dodajo na mestni občini.
V Murski Soboti globa za omenjen prekršek trenutno znaša 125,18 evra, pri čemer višine zneska v bližnji prihodnosti naj ne bi spreminjali. Če sklepamo iz njihovega odgovora, globe do sedaj še niso izrekli. Izdali pa so nekaj opozoril, po katerih so kršitelji pasji iztrebek tudi pobrali in ga vrgli v koš za odpadke.
Veseli jih, da skrbniki psov v zadnjih letih ravnajo bolj odgovorno in večinoma poskrbijo za odstranitev pasjih iztrebkov. Ocenjujejo, da je k večji skrbnosti in odgovornosti skrbnikov psov pripomoglo tako ozaveščanje lokalnih skupnosti kot ciljno usmerjeni nadzori občinskega redarstva. Kljub temu se nanje še vedno obračajo jezni občani, ki negodujejo nad nepobranimi iztrebki. Po njihovih zagotovilih je teh klicev seicer precej manj kot v preteklih letih.
Če je bilo tovrstnih pritožb še pred petnajstimi leti veliko tudi v Mestni občini Nova Gorica, je danes zgodba drugačna: "V zadnjih letih se je stanje popravilo in v mestu le redko naletimo na pasje iztrebke. Medobčinsko redarstvo v zadnjem obdobju treh let prav tako ni izreklo sankcij glede onesnaženja s pasjimi iztrebki, saj jih ni zaznalo."
Bolj problematično je v Ljubljani, kjer se je o tej tematiki na družbenih omrežjih razvila goreča debata. Čeprav je večina naselij opremljena s tablami, da je treba pobirati pasje iztrebke, mnogi Ljubljančani opažajo porast nepobranih pasjih kakcev po mestu, predvsem pa na funkcionalnih zemljiščih večstanovanjskih stavb, in sicer zelenicah v okolici stavb ali pred vhodi v bloke. Na pritožbe se naj bi nekateri lastniki psov odzvali žaljivo oz. agresivno.
Na Mestni občini Ljubljana odgovarjajo, da večina pasjih sprehajalcev počisti iztrebke in jih odloži v koške za mešane odpadke ali pa koše za pasje iztrebke. Vedno pa se najdejo tudi posamezniki, ki tega žal ne počno: "Naj pojasnimo, da Inšpektorat MOL lahko ukrepa le v primeru, če gre za občinsko cesto ali javno zeleno površino, ne more pa ukrepati, če lastniki ne pobirajo iztrebkov psov na parcelah, ki so v zasebni lasti. Imajo pa lastniki oz. solastniki parcele v zasebni lasti vedno možnost poklicati policijo, ki ugotovi identiteto lastnika psa ter zoper njega nato sprožiti ustrezne civilnopravne postopke pred pristojnim sodiščem. Hkrati lahko klicatelji ob prihodu uvedbo prekrškovnega postopka zaradi nedostojnega oz. žaljivega vedenja."
V Ljubljani se nadzori izvajajo na podlagi prejetih prijav, v sklopu usmerjenih nadzorov, ki jih izvajajo inšpektorji, in v času izvajanja promocijskih aktivnosti v sklopu kampanje Človek, čuvaj svoje mesto. Letos je spomladanski del kampanje potekal med 14. majem in 13. junijem na različnih lokacijah v četrtnih skupnostih, ki so priljubljene med sprehajalci psov.
Globa zaradi neodstranitve iztrebka živali v slovenski prestolnici sicer znaša 100 evrov. Če marsikje v tujini iščejo kršitelje ob pomoči pasje DNK čipiranih psov, na ljubljanskem mestnem inšpektoratu odgovorijo, da o tem pri nas ne razmišljajo. Menijo, da je zdajšnja globa primerna.
Je košev za pasje iztrebke dovolj?
Mnogi sprehajalci psov, ki se držijo občinskih aktov in vestno pospravljajo za svojim psom, se upravičeno sprašujejo, kam s pobranimi pasjimi iztrebki, ko gredo na sprehod. Marsikatera občina namreč ni ravno radodarna s koši za pasje iztrebke, ki jih je mogoče opaziti le tu in tam.
"Pasji iztrebek, pobran z vrečko, lahko občani odložijo v posodo oziroma koš za mešane komunalne odpadke. Zato ni potrebe za širitev obstoječe mreže pasjih stebričkov, saj je zabojnikov za mešane odpadke na javnih površinah dovolj," tovrstnim pobudnikom odgovarjajo na Mestni občini Ljubljana.
Podobnega mnenja kot v Ljubljani so tudi v Kranj: "V MOK imamo veliko košev za smeti za pasje iztrebke. Nenazadnje so tudi koši za mešane odpadke, ki so opremljeni z nalepko pasje tačke, primerni za iztrebke, če so ti seveda ustrezno shranjeni v plastični vrečki." Trenutno je v MOK 38 posebnih košev za pasje iztrebke, nekaj so jih na manj obremenjenih lokacijah v preteklosti odstranili, saj so v bližini koši za mešane odpadke.
"Košev za pasje odpadke je po občini veliko, predvsem ob bolj obljudenih poteh. Odmaknjenost koša za odpadke nikakor ne more biti izgovor za nevestno ravnanje lastnikov psov in opustitev skrbi za življenjski prostor vseh prebivalcev," pa so jasni na Mestni občini Koper.
Po mnenju Mestne občine Murska Sobota je tudi v njihovem mestu trenutno dovolj košev za pasje iztrebke. V letu 2023 je mestna občina namestila še dodatno 25 košev za pasje iztrebke, tako da jih je sedaj skupno 70. Koše selektivno nameščajo ob sprehajalnih poteh, pretežno v naravnem okolju, ki je najprimernejše za sprehajanje psov, in tam, kjer je to najbolj potrebno.
"Za vse ostalo pa bo potrebnega še več osveščanja lastnikov psov v smislu njihove odgovornosti za ravnaje z iztrebki njihovih ljubljenčkov, ki bodo morali imeti pri sebi vedno vrečko, da bodo lahko pospravili za svojim ljubljenčkom in to oddali v prvi koš na poti ali pa odnesli domov v svojo posodo za mešane komunalne odpadke," menijo na mestni občini.
Podoben odgovor prejmemo od Mestne občine Nova Gorica, kjer so prepričani, da imajo dovolj košev za smeti za odlaganje tovrstnih odpadkov. Dodajo, da novih pobud za postavitev košev niso prejeli.
Da so tovrstne pobude neutemljene, so prepričani tudi v Mestni občini Celje, kjer zagotavljajo, da so povsod na javnih površinah postavljeni koši za odpadke, koši za pasje iztrebke in ekološki otoki. "Prepričani smo, da lahko občani na vsaki lokaciji v svoji bližini najdejo koš za odpadke. Postavljeni je tudi dovolj košev za odlaganje pasjih iztrebkov s priloženimi vrečkami, sicer pa lahko lastniki psov vrečko s pasjim iztrebkom odvržejo v koš za mešane odpadke," pojasnijo.
Problem iztrebkov tudi na kmetijskih območjih
Če se je stopnja pobiranja pasjih iztrebkov v mestih z leti izboljšala, lastniki psov na pobiranje le-teh na kmetijskih območjih pogosto pozabijo. Nepobiranje iztrebkov in smeti ter spuščanje psov po kmetijskih površinah v rastni dobi pa je težava, ki vpliva na življenje vseh, ki sobivajo v določenem okolju.
Psi uživajo beljakovinsko bogato hrano, kar pomeni, da so njihovi iztrebki pravi koncentrat dušikovih spojin, ki lahko škodljivo vplivajo tako na kopenske kot vodne organizme. Iztrebki lahko vsebujejo patogene viruse, bakterije in notranje zajedavce, zato se z njimi lahko prenašajo različne bolezni.
Način zauživanja krme pri govedu je, da jo najprej samo goltajo in kasneje prežvečijo. Tako lahko pride do zaužitja velikih tujkov, ki na poti skozi prebavni trakt povzročajo hude poškodbe.
Zabavna igra za ozaveščanje
Pri našem mediju veliko pozornost namenjamo ozaveščanju na področju odgovorne skrbi za živali in objavi izobraževalnih vsebin na omenjeno temo. Sedaj že skoraj tradicionalno vsako leto organiziramo brezplačni dogodek Festival za ljubitelje živali, ki se je letos odvijal 2. junija v Novi Gorici.
Eden izmed vrhuncev festivala je bilo hitrostno tekmovanje v pobiranju (plastičnih) pasjih kakcev v organizaciji Gina's Woofs.Ta zabavna aktivnost je med obiskovalci požela val navdušenja. Upamo, da bodo otroci ta entuziazem prenesli tudi v realno življenje in tako zavzeto pobirali dejanske kakce svojih ljubljenčkov.
dezurni@styria-media.si
vse se da ce so [ta_prav] ljudje za to ... kdor pa noce pa nej kr placa fain kazn v €€€ + (se) visoka nej bo d se zapomne a`ne'de
Slovenija potrebuje zakon, ki bo prepovedal bivanje zivalim v stanovanjskih blokih. Zato ker se je ljudem zmesalo, sovrazijo ljudi, otroke, sosede in zivali spreminjajo v spake za svojo prazno glavo.
V naši občini, Dol pri Ljubljani, takih Nesramnih Nemarnežev kar pomoli. Psi se podelajo na cesti, pločniku, tujem dvorišču, lastnik pa NIČ. Kdor ni sposoben pobrati iztrebkov za svojim psom, naj ga NE IMA!!! Amen!!!