Edina druga možnost je, da Janša pripelje mandat do konca

Zakaj vztrajate pri ideji o projektni vladi glede na to, da so vam v SD že večkrat dejali, da to zanje ne pride v poštev, brez njih pa so osnove tega projekta zelo trhle?
To je edina možna pot do hitrih predčasnih volitev. To, da na tiskovni konferenci vsak po svoje povemo, da si želimo predčasnih volitev, do njih ne bo pripeljalo. Gospod Lukšič lahko vsak dan skliče konferenco in to pove, toda to ni rešitev. Potreben bo dogovor, mi si želimo čim širšega
dogovora. Trmoglavljenje v tem trenutku ne pelje nikamor. Upam, da se bomo tudi z SD lahko dogovorili.

Lahko podate časovnico projektne vlade, kdaj bi lahko šli na predčasne volitve?
To je stvar dogovora, sama ne želim postavljati rokov.

Toda na sestankih, ki jih imate s strankami, je najbrž govora tudi o tem.
Ne, o tem, kdaj bi bile predčasne volitve, se še ne dogovarjamo. Se pa pogovarjamo o tem, da bi imela ta vlada neki rok trajanja. Ko se bomo dogovorili o konkretnih projektih, ki jih bo morala ta vlada izpeljati, nam bo tudi časovni okvir jasnejši. Je pa vprašanje, kaj takojšnje volitve sploh prinesejo. V parlamentu bomo sedeli isti ljudje, neka alternativa se tako hitro ne more vzpostaviti.

Sprememba zakona o vladi torej ni več v igri?
Mi tega nismo predlagali. Pri tej ideji imamo samo ta pomislek, ali lahko to velja za vlado, ki je bila imenovana pred spremembo zakona. To najbrž lahko velja le za prihodnje vlade. Bolj konkretno o tem nismo govorili.

Pravite, da bi imela projektna vlada omejen rok trajanja. Kaj to pomeni?
Leto, dve ... Okvirni rok smo enkrat že omenili. Volitve bi lahko bile skupaj z evropskimi naslednje leto. Toda to ni noben pogoj, noben ultimat. Lahko so tudi prej. Mislimo pa, da bi morale biti pogojene z izvedbo omenjenih projektov.

Kateri pa so ti projekti?
Takoj je treba začeti velike investicijske projekte, zaključiti reformo trga dela in vstop Hrvaške v Evropsko unijo, zaključiti pogajanja o novi evropski finančni perspektivi, takoj je treba najti pravi način za reševanje bank. Na mizo smo dali tudi spremembo volilnega sistema, toda ne tako, kot to predlaga Janez Janša. Predlagamo uvedbo preferenčnega glasu in ukinitev okrajev. To zahtevajo ljudje na ulici od politikov, da bi imeli večji vpliv na to, kdo sedi v parlamentu. Naj pa poudarim, da ti predlogi še niso usklajeni, to niso pogoji partnerjem na drugi strani.

Koliko časa lahko še traja ta pat položaj, ko se opozicija ne more dogovoriti, kako naprej, aktualna vlada pa noče odstopiti?
Če se v opoziciji do sredine marca, torej v največ dveh mesecih, ne dogovorimo, potem soglasja najbrž ne bo. V tem primeru bodo morali rešitve iskati tisti, ki so našim nasprotovali. Edina druga možnost je, da tisti, ki trmoglavijo, pustijo Janševi vladi, da mandat pripelje do konca. Formalno
nima ovir, proračuna sta za dve leti sprejeta, zakonov mu sicer ne bi uspelo sprejemati, delal pa bi tisto, kar rad počne. Kadroval, torej.

Stojana Petriča in Janeza Potočnika ste kot potencialna mandatarja že omenili, lahko poveste kakšno ime?
Na sestankih se o imenih nismo pogovarjali.

Toda če nameravate projektno vlado oblikovati v največ dveh mesecih, o imenih mora biti govora. Ne nazadnje se tudi morebitni kandidati ne morejo čez noč odločiti za kandidaturo.
Težko vam rečem, kateri so naši kandidati; v medijih se pojavljajo različna imena – od Mira Cerarja do Igorja Šoltesa. Sama še z nobenim nisem govorila. Sicer pa pogovori s strankami niso še tako daleč, da bi videli, kateri so za druge sprejemljivi.

Zelo negotovi so glede vašega predloga v SLS ...
Gospod Žerjav je bil prvi, ki je rekel, da se je treba pogovarjati. Sta pa pri SLS dejstvi, da so mesec pred kongresom in da se Žerjav umika iz politike. Zato se mu v tem trenutku ne zdi prav, da odigra tako aktivno vlogo. Jaz sem tudi njemu povedala, da glede sodelovanja pri projektih ne odločajo predsedniki, temveč organi strank. S tega vidika se mi zdi škoda, da čakamo na kongres njihove stranke, da se formalno zamenjajo. Meni se ni težko pogovarjati s podpredsedniki.

Ali stranke pogojujejo pogovore z vami tudi z odstopom Zorana Jankovića?
Skladno s sklepom sveta stranke imam polna pooblastila za vodenje stranke. Novega predsednika ali predsednico bo stranka dobila na kongresu. Janković se ne more čez dva meseca kar odmrzniti. Ko to povem, se ozračje na sestankih, ki jih imamo, kar nekako razelektri. Kaj bo gospod Janković naredil, ne vem. Tudi če besedo zamrznjen zamenjamo z odstopom, formalno ne bo nič drugače, kot je zdaj.

Bi moral gospod Janković odstopiti z mesta ljubljanskega župana?
On je bil sposoben narediti korak nazaj, ki ga Janša ni naredil. Če bi ga, bi vlado še vedno imeli. Sicer slabo, a politične krize ne bi bilo. Pri njegovi županski funkciji pa gre izključno za odnos župan – meščani.

Vendar vprašanje politične etike in morale ostaja ...
Ja, toda ne samo v tem primeru. V Sloveniji bomo potrebovali še kar nekaj časa, da pridemo na raven etike in morale, ki jo imajo v Skandinaviji. Gospod Janković se bo moral sam odločiti, kako naprej. Je pa gospod Janković z zamrznitvijo funkcije le naredil prostor, da se lahko pogovarjamo. Nekateri so ga žal imeli za glavno oviro že dlje časa. Upam, da to ni bil le izgovor kako se z nikomer nič dogovoriti in da ostane Janez Janša še dolgo predsednik vlade. To bi bilo za Slovenijo in ljudi slab scenarij.

Kakšna je prihodnost stranke brez njega?
Na zadnjih volitvah je zmagal Janković, ne Pozitivna Slovenija. Tudi ko je šel iz parlamenta, so se ljudje spraševali, kako bomo brez njega preživeli, pa mislim, da smo se kot opozicijska stranka z veliko vsebine zelo dobro odrezali. Mislim, da bomo z leti vedno močnejši.

Pa z njim komunicirate?
Seveda. Nihče ne more in ne sme od mene zahtevati, da se ne bi smela pogovarjati z njim. Ampak politiko stranke od kongresa stranke vodim samostojno z mojim kolegijem, gospod Janković se v to ne vmešava.

Kako dojemate proteste proti političnim elitam? Tudi protest proti vam osebno?
V politiki sem eno leto in ne čutim, da bi pripadala političnim elitam, ki imajo že 20 let vpliv v državi. Jih pa jemljem zelo resno, zavedam se, da želijo tudi meni nekaj sporočiti. Tudi zato se mi zdi pomembna sprememba volilnega sistema, da na neki način vpliva na to, kdo sedi v državnem zboru.

Se vam ne zdi na neki način posmehljivo do teh ljudi, da politiki, proti katerim protestirajo, zdaj sestavljajo novo vlado?
V tem političnem sistemu, ki ga imamo, si ne znam predstavljati, kako bi bilo, če bi vsi mi dvignili roke. Upam, da ljudje spremembe zahtevajo na demokratičen način. Torej je treba izpeljati volitve; le tako lahko dobimo tudi nove obraze v parlament. Če smo pošteni, jih je v parlament največ prišlo prav z našo stranko. Le prek volitev lahko spet sestavimo državni zbor.

Prejšnji teden ste se srečali z ameriškim veleposlanikom. Se vam ne zdi nenavadno, da se predstavniki tuje države tako vpletajo v notranjo politiko?
Potem več veleposlanikov krši ta pravila. Srečala sem se z večimi, pa še nekaj jih imam na seznamu. V tem ne vidim nič slabega. To je običajna praksa v vseh državah, zato pa so veleposlaniki po svetu.

O čem se pogovarjate?
O tem, kako mi vidimo razmere v državi. Tuje države so zelo zainteresirane kaj se dogaja v nekoč vzorni učenki "nove" Evrope. Ta negotovost jih ni pustila brezbrižne. Razložim jim, zakaj je projektna vlada najprimernejši način reševanja položaja. Strinjajo se, da so predčasne volitve najslabša možnost. Ne dajejo pa navodil, kaj naj storimo. Ne vpletajo se v notranjepolitične razmere.

V tem trenutku ste politično najmočnejša ženska v Sloveniji. Ste pričakovali, da boste v enem letu v politiki to postali?
Predvsem sem padla v situacijo, ko moramo reševati izredno zapleteno situacijo v državi. Morda mi bo tu ženski način dogovarjanja, ki je manj agresiven, pomagal.

Vam to ugaja?
Bolj pomembno je ali mi bo ta vpliv pomagal do dobre rešitve za ljudi. To vlogo jemljem predvsem zelo odgovorno.

Nekateri vam očitajo politično preračunljivost. Bili ste tesna sodelavka finančnih ministrov Andreja Bajuka in Franca Križaniča, kandidirali ste za Zares, zdaj ste v Pozitivni Sloveniji.
Na ministrstvu za finance sem bila strokovni kader, ne politični. Ne vidim ovir, zakaj ne bi mogla delati za enega ali drugega ministra. Mislim, da sta bila oba zadovoljna z mano. Dejstvo pa je, da kot strokovnjakinja nisem mogla vplivati na končne odločitve, ki so se sprejele na vladi. Omenjena ministra sem na marsikaj opozorila, pa je bila na koncu odločitev drugačna. Ampak
meja med strokovnostjo in političnimi odločitvami pač obstaja.