"Kaj točno počneš v Sloveniji?" se glasi najpogosteje zastavljeno vprašanje začudenih Slovencev, ko spoznajo Maldivca Ma-ala. Na Slovenijo je naletel čisto po naključju med brskanjem po internetu. Sprva se je sem odpravil kot študent z željo izpopolniti svoje pilotsko znanje. Prijavil se je v šolo za pilote Adrie Airways, ki je žal ravno v tistih časih propadla.
Sledilo je obdobje epidemije, ki ga kot večnega optimista ni dotolkla. Na pobude številnih prijateljev, ki so si želeli obiskati Maldive, je odprl turistično agencijo Holiday Maldives. Z njo želi slovenskim turistom predstaviti lepote svoje domovine in omogočiti pogled v življenje lokalnega prebivalstva.
Lani je na Maldive odpeljal približno 150 Slovencev. Vedno znova je navdušen nad njihovo preprostostjo in nezahtevnostjo. Ceniti znajo manjše pozornosti, s katerimi podrobno spoznajo državo ter njihovo kulturo. Nekaj več težav imajo s privajanjem na njihovo zamujanje in počasno strežbo, kar jim zlasti v prvih dneh potovanj povzroča preglavice. "Ko pa jim pojasnim, da je to naš način življenja, se sprostijo. Včasih celo do te mere, da jih na koncu moram sam čakati," v smehu pove Ma-al, ki čas vodenj vselej izkoristi za obisk družine in prijateljev.
S pretiranim domotožjem, pri čemer najbolj pogreša toplih 30 stopinj Celzija, se zaradi večkratnih obiskov Maldivov ne sooča. Poleg tega se je v Slovenijo že takoj po prihodu zaljubil. Ko se z njim dobimo v Kranju, kjer trenutno biva, prizna, da mu je Slovenija zlezla pod kožo. Obiskal je Triglav in prestal gorski krst, ter tako uradno postal "Slovenec".
Na naše presenečenje naroči kavo v knjižni slovenščini. Uči se je že nekaj let, ob čemer prizna, da je izjemno težka za učenje. Pogovor zato nadaljujemo v angleščini, v kateri je bolj domač. Na Maldivih namreč z učenjem angleščine začnejo že v vrtcu. Razlog za to se skriva v velikem pomenu turizma. Prav tako je izredno visoka stopnja pismenosti (99 %). Pri uradnem jeziku in pisavi zaznava velik vpliv bližnjih držav; tako kot Arabci tudi na Maldivih denimo pišejo iz desne proti levi.
"Moral sem se navaditi tudi na nošenje različnih obuval"
Sogovornik med Slovenijo in Maldivi ne more najti niti ene podobnosti. Vprašali smo ga, s katerimi težavami se je soočal pri prilagajanju na evropski način življenja.
Zelo rad spoznava slovenske znamenitosti in naravo. Ne more se odločiti, kateri je njegov najljubši slovenski kraj. Pri naštevanju se komaj ustavi. Ravno zato smo ga pobarali, če razmišlja tudi o obratnem vodenju, torej o tem, da bi Maldivcem razkazoval Slovenijo. Na to vprašanje se je zgolj nasmehnil. Pri nas mu je najbolj všeč kvaliteta življenja: "Življenje v Sloveniji je blagoslov, predvsem zaradi miru, prelepe narave in pitne vode. Tega niti denar ne more kupiti."
Slovence opisuje kot izjemno prijazne, a občasno preveč zvedave. "Če so sprva nekoliko zadržani, se kasneje sprostijo in odprejo. Večina pozna pravila lepega obnašanja, izjeme so prisotne le v kakem lokalu sredi vasi. Vendar je tudi to del kulture," svoje izkušnje s Slovenci, s katerimi je spletel že mnogo prijateljstev, deli Ma-al.
Skupno nam je to, da oboji veljamo za majhen narod. Na Maldivih, ki so sestavljeni iz 1200 otokov, živi 500.000 prebivalcev. Od tega jih je 380.000 domačinov, ostalo so tujci, ki so si tam našli zaposlitev. Na Maldivih se soočajo z velikim pomanjkanjem delavcev, predvsem gradbenih. 40 % celotne populacije živi v glavnem mestu Malé. Za razliko od preostalih delov države se tam soočajo z več kriminala, ki ga na lokalnih otokih praktično ni.
"Smo kot velika družina, zadovoljna, s tem, kar ima. Starejši ljudje nikoli ne zapustijo rodnega otoka, zato si ne predstavljajo, kakšen je svet zunaj. Radi lovijo ribe, kuhajo riž, jedo, se družijo z družino in sedijo na plaži. Življenje tam je zelo enostavno. Spadamo med manj razvite države, čeprav imamo elektriko in pitno vodo. Na srečo nimamo težav z malarijo in ostalimi boleznimi, ki so prisotne v bližnjih državah. Zaradi visokega prihodka na račun turizma imamo dobro organiziran zdravstveni sistem. Čeprav nimamo veliko rudnega bogastva, nafte, imamo prečudovite otoke, ki jih ljudje tako radi obiskujejo," o svoji državi ponosno razlaga Ma-al.
Kjub temu da smo oboji majhni, imamo povsem različne navade: "Če Slovence pozdraviš v maternem jeziku in spoštuješ njihove navade, to zelo cenijo. Na Maldivih je to drugače, saj smo tako majhni, da bi lahko osebo, ki so jo pravkar pozdravil, v naslednjem ovinku ponovno srečal." Ker imamo Slovenci in Maldivci povsem drugačne vrednote in življenjski stil, se ključ za uspešno prilagoditev skriva v odprtosti: "Sicer v popolnoma drugačni kulturi ne moreš srečno zaživeti."
Na Malidivh je za razliko od Slovenije alkohol težko dostopen, pri čemer ga na lokalnih otokih sploh ni mogoče dobiti. Zato so se iznajdljivi Maldivci domislili t. i. potujočih ladjic, ki se zasidrajo v bližini otoka in ponujajo alkohol. Tega je prav tako moč naročati v resortih, kjer je cena zanj zasoljena. Po besedah Ma-la morajo gosti za pivo odšteti vsaj šest evrov, kozarec vina pa lahko stane tudi deset evrov. Vendar ravno zato nimajo težav z alkoholizmom.
Podnebne spremembe in onesnaževanje so naredili svoje
Na Maldivih ni vse tako rajsko, kot izgleda na prvi pogled. So država z najnižjo nadmorsko višino, zato so najbolj na udaru vse bolj naraščajočega se morja. Posledice podnebnih sprememb so vidne že sedaj, saj so številni manjši otoki že pod gladino morja.
"Če živiš na tako občutljivem območju, hitro sprevidiš, da nekaj ni v redu. Spominjam se manjših otokov v bližini rojstnega otoka, ki smo jih obiskovali kot otroci. Teh sedaj ni več. Podnebne spremembe se kažejo tudi na vremenu; med deževno dobo je dežja več, precej manj kot v preteklosti pa ga je med sušno dobo. To kmetom in ribičem povzroča veliko preglavic," v resnem tonu nadaljuje Ma-al.
Eden največjih problemov pa je onesnaževanje, ki je tistim, ki obiščejo le resorte, skrito. Delavci morajo zgodaj zjutraj naplavljeno plastiko pobrati s plaž in poskrbeti, da za turiste ostanejo čiste. "Če pa obiščeš divji otok, plaže skoraj ne moreš najti. Nedavno sem na nekem otoku opazil celo hladilnik. Na tleh je polno praznih steklenic alkohola in plastenk Coca-Cole, ki veljajo za enega najhujših onesnaževalcev. O teh problemih bi lahko govorili cel dan, najpomembneje pa je, da jih začnemo reševati," je jasen sogovornik.
V Slovenij se dobro počuti, zato zaenkrat ne načrtuje, da bi jo zapustil. Še vedno se tudi izobražuje za komercialnega pilota.
Zanimiv človek! Samo ne vem, če bi se v celoti lahko strinjala z njim. Slovenija bi res lahko bila blagoslov, pa žal ni. Do tujcev smo mi lahko krasni, samo če prihajajo iz "pravih" držav, drugače med sabo pa ...., ah, škoda besed.
Vsak bo spal tako kot si je postlal! !!! Tudi v tej deželi.
Dober članek in zanimiva zgodba.