Če je bila včasih sprejemljiva služba od 8. ure zjutraj pa vse do 16.00, po možnosti v pisarni, so se z napredkom tehnologije pojavile nove oblike dela. Tradicionalen način dela je namreč zaradi drugačnega življenjskega sloga za vse več ljudi neustrezen.
Nekateri to vse bolj priljubljeno in razširjeno obliko dela izkoristijo, če želijo dlje časa potovati ali živeti v drugi državi. Ugotovili so, da lahko svojo pisarno postavijo, kjerkoli si želijo, če le imajo na voljo internet. Pri tem največ digitalnih nomadov svoje delo opravlja na Tajskem.
Digitalno nomadstvo je razvito že v številnih evropskih državah, med drugimi v Estoniji, Nemčiji, na Češkem, Portugalskem in na Hrvaškem. Naštete države so zelo dobro uredile status digitalnih nomadov in jim poenostavile administrativne ovire za njihovo bivanje in delo. Na Hrvaškem so leta 2021 celo zagnali turistično kampanjo z naslovom Hrvaška, tvoja nova pisarna! ("Croatia, your new office!), s katero so k sebi želeli privabiti digitalne nomade.
Podporo digitalnim nomadom ponuja tudi vse več podjetij. Najbolj priljubljeni in primerni poklici za delo na daljavo so predvsem tisti, ki so povezani z informacijsko tehnologijo, marketingom, prevajanjem, oblikovanjem, pisanjem ter s podobnimi dejavnostmi. Priporoča se ga tistim, ki si želijo boljšega usklajevanja dela in zasebnega življenja, ter tistim, ki se želijo izogniti dolgim vožnjam na delo.
Tako kot se razlikujejo izkušnje pri delu na daljavo, je različen tudi zaslužek. Ta je odvisen predvsem od vrste dela in stopnje specializacije. "Običajno so plače pri delu na daljavo primerljive s plačami pri enakih delovnih mestih v fizičnem okolju. Poleg tega delo na daljavo omogoča nižje stroške, kot so prevoz, hrana in obleka," razložijo pri Domdesign, kjer posameznike usmerjajo na začetku njihove digitalne poti. Razlog, da je tovrstno delo vse bolj priljubljeno, so po njihovem mnenju skriva v večji fleksibilnosti, boljši prilagodljivost glede delovnega časa, ter kraja opravljanja dela.
Bo Slovenija sledila Hrvaški?
Kot omenijo pri podjetju Domdesign pa se zadnje čase tudi v Sloveniji opaža vse večje zanimanje za delo na daljavo. "Delo na daljavo je prihodnost dela. Številke niso točno znane, vendar se ocenjuje, da se na ta način preživlja nekaj deset tisoč Slovencev," nam povedo v podjetju.
Na vprašanje, če bi lahko tudi Slovenija sledila vzoru Hrvaške in postala privlačna destinacija za tuje digitalne nomade, pri podjetju odgovorijo pritrdilno. "Kot država imamo dobro razvito infrastrukturo in ugodno geografsko lego, ki omogoča hitro povezavo z drugimi deli Evrope. Poleg tega je Slovenija bogata z naravnimi lepotami in kulturnimi znamenitostmi, kar lahko privabi turiste in digitalne nomade," izpostavijo dejavnike, ki govorijo Sloveniji v prid. Dodajo, da bi bilo treba sprva poenostaviti administrativne ovire za bivanje in delo digitalnih nomadov v Sloveniji.
Če bi pomislili, da omenjena tematika sodi pod okrilje novoustanovljenega ministrstva za digitalno preobrazbo, v realnosti ni tako. Na ministrstvu namreč pojasnijo, da trenutno ne vodijo projektov oziroma pristojnosti v zvezi z digitalnimi nomadi.
Kako pa o tem razmišlja ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport?
Čeprav pobud za sprejemanje zakonodajnih in drugih določil, ki so povezana z možnostjo bivanja digitalnih nomadov, do sedaj na ministrstvu niso prejeli, so določeni premiki (že) vidni. Kot nam povedo, Strategija slovenskega turizma 2022-2028 prepoznava tudi potencial novih segmentov, med drugimi digitalne nomade. Strategija jih tako uvršča med posebne interese.
"Strategija digitalne nomade opredeljuje kot ljudi, ki pri svojem delu niso odvisni od lokacije. Za opravljanje svojega dela uporabljajo telekomunikacijsko tehnologijo, potrebujejo pa ugodno podporno okolje, ki jim omogoča delo na daljavo za daljše obdobje. Sem sodi ciljna skupina, za katero je značilno, da ima službo, ki jo s pomočjo tehnologije lahko opravlja kjerkoli po svetu, vključuje blogerje oziroma vlogerje, tekstopisce, oblikovalce spletnih strani, grafične oblikovalce,"
ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport
"Izvajanje tovrstnega dela je v posamezni državi odvisno oz pogojeno z zakonodajno ureditvijo tega področja. Uspešnost določene države pri privabljanju digitalnih nomadov pa je tesno povezano oz. pogojeno z izdajo posebnih vizumov za digitalne nomade, saj ti ostanejo na destinaciji dalj časa, kot običajno traja oddih," razložijo na ministrstvu.
Znotraj EU bivanjske vize za digitalne nomade ponujajo naslednje države: Nemčija, Češka, Portugalska, Norveška, Estonija ter Hrvaška. Vsaka država določa lastne pogoje za pridobitev te vize.
Medtem ko so se na Hrvaškem lotili spremembe zakonodaje ter že pred nekaj leti sprejeli zakon, s katerim se lahko tujim digitalnim nomadom odobri začasno bivanje v državi do enega leta, v Sloveniji zaenkrat še ne obstaja posebna viza za digitalne nomade. V Evropi pa obstaja t. i. enotni režim Blue card, ki visoko izobraženim državljanom tretjih držav omogoča lažji vstop v EU in večjo mobilnost po evropskih državah. Leta 2019 se je v Sloveniji tako poenostavilo in digitaliziralo postopke za strokovnjake IKT (informacijsko-komunikacijske tehnologije), ki prihajajo iz tretjih držav.
Treba se je zavedati omejitev
"Omejitve pa se lahko nanašajo tudi na zakonske predpise, kot so davčne obveznosti in status samozaposlenega. Poleg tega je lahko velika omejitev kakovost internetne povezave, ki je ključnega pomena za uspešno opravljanje dela na daljavo," sklenejo v podjetju.
Kockasti brez turizma ne bi preživeli. Njihova ekonomija je, večinski meri odvisna od trženja naravnih danosti.