Čeprav je (dobro) ime Slovenije, tudi po zaslugi naših športnikov, vse bolj prepoznavno tudi onstran luže, ni veliko Američanov, ki bi našo državo dobro poznali. Pred prihodom v skriti biser Evrope, kot Slovenijo rada predstavi domačim, je bila ena izmed takih tudi 21-letna študentka Jessica Hankinson, ki je Slovenijo po prihodu popolnoma vzljubila. Sem se je preselila lani septembra, tik pred začetkom drugega zaprtja, na kar sicer nima najlepših spominov: "Težko se je bilo preseliti v tako sanjsko državo in biti mesece omejen zgolj na Ljubljano. A nič ne de, končno se je vse začelo odpirati, zato se tu počutim bolje kot kdajkoli prej. Zaprtje čez leto je poletno svobodo naredilo toliko slajše."
Ste pred prihodom že slišali Slovenijo?
Veliko ljudi se šali, da geografija ni največja odlika Američanov in morda imajo prav. Veliko ljudi sploh ne ve, da Slovenija obstaja. Vedno jo predstavim kot skriti biser Evrope. Preden sem se preselila sem, Slovenije tudi sama nisem dobro poznala, sem pa izjemno vesela, da sem jo imela možnost spoznati. Slovenija je odlična iz številnih različnih razlogov, če omenim le nekatere izmed njih; čistoča, lepota, varnost, cenovna dostopnost …
Kako ste doživljali življenje med korono v Sloveniji? Mnogi ljudje so nezadovoljni s sedanjo vlado, kar dokazujejo tedenske demonstracije. Kako dojemate to situacijo kot tujka?
Živeti z zelo strogimi omejitvami lansko zimo je bilo zame res težko. Amerika se do sedaj še nikoli ni zaprla do te mere, zato sem se začela počutiti zelo klavstrofobično, nemočno in osamljeno. Spomnim se, kako sem se spraševala, kako lahko katera država zakonito postavi tako stroge omejitve za svoje ljudi. Z mojega ameriškega pogleda na svet se mi je zdelo to početje zelo nečloveško. Zdaj se popolnoma zavedam, da je vlada storila vse, da bi zmanjšala širjenje virusa in zaščitila svoje ljudi. A za kakšno ceno? Morda za ceno duševnega zdravja ljudi?
Ker sem premalo informirana in tudi ločena od dogajanja slovenske družbe ter njenih politikov, menim, da osebno ne bi smela imeti nobene besede v zvezi s to problematiko. Če bi se sem preselila za nedoločen čas, pa bi verjetno vložila več truda za razumevanje in spoznavanje.
Zato se moram verjetno zgolj nasmehniti, jim pomahati in spoštovati začasno oblast, ter upati, da državo vodijo z najboljšimi interesi za ljudi.
Čeprav ste imeli zaradi omejitev verjetno veliko nesreče z raziskovanjem Slovenije, me vseeno zanima, katere kotičke ste do sedaj že uspeli obiskati in kakšen vtis o njih ste si ustvarili? Katere destinacije pa so vas najbolj prepričale?
Slovenijo sem v resnici že kar precej raziskala, saj države dejansko nisem zapustila vse od prihoda lanskega septembra. Potovanja po Sloveniji enostavno obožujem, saj Slovenija ponuja res ogromno. Nekateri izmed mojih naljubših krajev so:
Dolina Soče
S prijatelji smo se vozili po okolici in si ogledali kraje, kot so Tolmin, Bovec in Kobarid. Ker sem velika ljubiteljica filmske sage Narnia, je bilo videti nekatere lokacije s snemanj v živo res nekaj izjemnega. Bivali smo v majhni gorski vasici Grant, kjer živi približno dvajset ljudi. Menim, da je Grant skriti dragulj znotraj skritega dragulja. Naše Airbnb domovanje se je nahajalo v središču hribov in s pogledom na bližnje gore. Res je bilo zanimivo opazovati podeželsko in bolj tradicionalno kulturo Slovenije, ki je v Ljubljani ne doživljamo pogosto.
Bled
Vem, da je to stereotipno, a tudi Bled mora biti obvezno na seznamu mojih najljubših slovenskih krajev. Čeprav je izjemno turističen, je še vseeno očarljiv in popolnoma čaroben. Prepriča me, da se tja vedno znova vračam. Kadar koli imamo prosti čas, se s prijatelji odpravimo na enodnevni izleti. Tam plavamo v jezeru, si privoščimo pijačo in kaj za pod zob, ter se po sončnem zahodu odpravimo nazaj v Ljubljano. Nekaj, kar mi je v tej državi najbolj všeč, je to, da je vse tako blizu. Pot iz Ljubljane do Bleda zahteva manj kot uro vožnje.
Logarska Dolina
Gore so dekletove najboljše prijateljice. S prijateljicami smo imele srečo, da smo lahko v Logarski dolini preživele čudovit teden in doživele to osupljivo naravo. Vsako jutro smo se lahko zbudile ob čudovitem razgledu na Kamniško-Savinjske Alpe. Bivale smo v Penzionu Kmečka Hiša Ojstrica, družinskem domu, ki ga vodi očarljiva ženska Barbara. Bila je izvrstna gostiteljica in hrana iz njihove lastne restavracije je bila neverjetna. Če boste kdaj imeli priložnost tam pojesti ali tam ostati, povejte Barbari, da so vas poslali Američani (smeh).
Ljubljana
Ljubljana bo imela v mojem srcu vedno posebno mesto. Ena mojih najljubših stvari pri potovanju po Sloveniji je vrnitev domov v Ljubljano. Res mi je legla na srce in postala moj dom stran od dejanskega doma.
Kaj menite o slovenski kulturi in njenih prebivalcih, če primerjate z Ameriko? Velja splošno prepričanje, da znamo biti precej hladni. Ste nas sami doživeli podobno?
Slovenci ste res nekoliko hladnejši od Američanov, vendar to ni nujno slabo. Ne glede na to, kako zna biti to zame v določeni situaciji težko, pri Slovencih ravno to občudujem.
Mislim, da so prijateljstva v Sloveniji izjemno lepa stvar. Ko opazujem medsebojne interakcije najboljših oziroma bližnjih prijateljev v Sloveniji, lahko med njimi vidim globoko ljubezen in platonsko občudovanje, ki se je vzpostavilo tekom več let poznanstva.
Kot ste že omenili, sta slovenska in ameriška kultura zelo različni. Vam je katera od naših navad povzročala težave? Katera pa se vam zdi najbolj smešna, zanimiva?
Ena izmed najbolj smešnih navad, ki sem ji bila kdajkoli priča, je obsedenost Slovencev z nošenjem copat in / ali sezuvanjem čevljev, ko vstopimo v stanovanje. Moji slovenski prijatelji so ponavadi tako zgroženi, če nosim čevlje, medtem ko sedim na kavču ali ležim v postelji. Morala sem se prav navaditi sezuvati čevlje ob vstopu v tuje domove.
Če se navežem še na eno smešno prigodo s čevlji; ko imamo v parku Tivoli z ostalimi tujci piknike, si ti nikoli ne sezujejo čevljev, ko pridejo na mojo odejo za piknik. Vsi sedimo v krogu, na sebi pa imamo čevlje. Ko pa se nam pridruži kak Slovenec, ne mine priložnost, da si ne bi snel čevljev in jih položil ob odejo.
Kako pa vam gre učenje slovenščine? Kateri del našega jezika vam povzroča največ preglavic?
V štirih besedah: slovenščina je zelo težka (smeh). Obožujem, ko se v javnosti trudim govoriti slovensko in vidim, da se ljudem kar zasvetijo oči, ko te razumejo in izvejo, kaj študiram. Čeprav mnogi mislijo, da je dvojina najtežji del slovenskega jezika, se s tem ne strinjam do potankosti. Brez dvoma so to skloni.
In kaj menite o slovenski hrani? Ste se že preizkusili kot kuharica tradicionalnih slovenskih jedi?
Katere stvari iz Amerike tu najbolj pogrešate? In katero stvar, navado od tu boste obdržali tudi, ko se boste vrnili v Ameriko?
Iskreno, iz Amerike ne pogrešam veliko stvari. Majhen seznam vključuje stvari, kot so hitra prehrana (Taco Bell, Wendy’s, Chick-Fil-A itd.) ... Najbolj, kar pa res pogrešam iz Amerike, je skupnost, ki sem jo tam imela, predvsem prijatelje in družino. Na ameriške praznike, kot sta 4. julij in nedeljski Super Bowl, me grabi domotožje. Takrat, ko vidim svoje rojake, da se zbirajo in družijo, se počutim žalostno, da ne morem biti z njimi.
Ko se vrnem v Ameriko, bom iz Slovenije pogrešala marsikaj, kot na primer burek in čevapčiče. Pogrešala bom sprehode po grajskem griču in spremljanje sončnega zahoda. Pogrešala bom vse prijatelje, s katerimi sem vzpostavila pristno, slovensko prijateljstvo.
