Pogovarjali smo se s predsednikom Kolesarskega društva Raketa – Goranom Sambtom, ki deluje na območju Primorja. Društvo, ki je ime dobilo z željo "poudariti hudomušen rekreativni značaj", je nastalo predvsem iz ljubezni do kolesarjenja in številnim članom hkrati predstavlja neke vrste vezivo. Kot pove njegov predsednik, je društvo razlog za srečevanje kolegov, ki so skupaj študirali, se spoznali na popotovanjih ali drugod. Prav številni izleti in popotovanja so "kriva", da je društvo člansko gledano izjemno pestro, saj njegovi člani prihajajo z vseh koncev Slovenije.
Zagotovilo za zabaven izlet
Ni težko verjeti, da se na podvigih, kjer so zastopane vse slovenske regije, zgodi marsikaj. "Ena teh je, ko smo se v sklopu Praznika refoška, ki se vsako pomlad odvija v Marezigah, odpravili na organiziran kolesarski izlet. Kljub izdelanemu načrtu smo se že po dveh kilometrih vožnje na povabilo prijazne gospe ustavili na dvorišču. Tam smo bili deležni kraljevske pogostitve. Na koncu je zavračala vsakršno plačilo, saj smo se ji zdeli izjemno simpatični," veselo razlaga Sambt. Verjetno ni treba dodatno napisati, da se je izlet nekoliko zavlekel, kar pa po predsednikovih besedah "po takšnem prijetnem druženju ni motilo nikogar od udeležencev".
Na Primorskem se vidi marsikaj
Da se marsikaj da videti tudi v Sloveniji, ni nobena skrivnost. Tujci so nad našo naravo vselej navdušeni. "Preseneti jih čistoča in raznolikost pokrajine na tako majhni razdalji. Predstavljajte si, da prvi dan prispete v Alpe, naslednjega prečkate Vršič in se razvajate z vrhunskimi vini v Goriških Brdih, zatem okušate dobrote Krasa in si ogledujete podzemlje, že naslednji dan pa se kopate v morju. Vse v zgolj nekaj dneh in to s kolesom," je slikovit Sambt.
Na kolesarjenju po Primorskem Sambt obiskovalcem predstavi zgodbo o Porečanki, urejeni kolesarski poti po nekdanji trasi železniške proge od Trsta do Poreča in njeni zgodovini. Da si lažje predstavljajo, se ustavijo ob lokomotivah, ki sta v Kopru in Izoli, v Livadah si je možno ogledati tudi tematski muzej. V Istri obiskovalcem nikoli ne pozabi pokazati Škocjanskega zatoka, Sečoveljskih in Strunjanskih solin, doline Dragonje, Hrastovelj, utrdbe na Socerbu, mestnih jeder bivših beneških mest; Kopra, Izole in Pirana, ter po novem tudi vinske fontane v Marezigah.
Ideja za izjemen razgled
Sam najraje odkriva skrite kotičke razgibanega podeželja Istre in Kraškega roba. Rad se zateče v naravo, kjer je manj prometa. "Ko se po prečkanju mejnega prehoda s Hrvaško dvigamo proti Savudriji, se s hrvaške strani odpre izjemen razgled na Sečoveljske soline in Piranski zaliv," še razkrije.
In ob tem navrže pomemben napotek: "Če smo zatopljeni zgolj v vožnjo, hitro spregledamo številne lepote in čudovite panorame, ki jih ponujata Istra in celotna Slovenija. Večino tega zamujamo že z avtomobilom, zato izkoristite prednosti, ki nam jih ponuja raziskovanje s kolesom."
Kljub dokaj ravnemu območju ne smete pozabiti na čelado!
Po njegovem mnenju je raziskovanje Primorske primerno skozi vse leto, kar omogočajo ugodne vremenske razmere, saj "pri nas nikoli ni snega". V Istri celo poteka zimska gorsko kolesarska liga, v kateri se od novembra do marca zgodi enajst organiziranih tekem.
Je pa Primorcem vreme manj naklonjeno spomladi in poleti, ko jih na poti pogosto presenetijo plohe. To pri njih vseeno ne povzroča slabe volje. "Dokler kolesariš je telo ogreto in tudi dež ne predstavlja težave, je pa treba biti previden na spolzke ceste. Po zaključku kolesarjenja se moramo čimprej preobleči v suha oblačila," razloži Sambt.
Za konec (bodočim) kolesarjem nameni še nekaj napotkov: "Ne glede na zakonska določila vsem kolesarjem svetujem uporabo čelade in previdnost v cestnem prometu. Prav tako z vidika varnosti oziroma predvsem z vidika doživetja priporočam, da nikar ne hitite."
