Čeprav v Logarski dolini trenutno ni urejenih in kolesarjem namenjenih poti, ostaja ena lepših alpskih dolin pri nas med kolesarji priljubljena destinacija. Kot nam je dejal Andrej Marovt Helešič, predstavnik krajinskega parka Logarska dolina, so "za kolesarjenje uporabne vse za promet kategorizirane poti, makadamske kot tudi asfaltne". Po njegovem mnenju obisk Logarske doline za vsakega posameznika predstavlja "določen izziv, saj se veliko kolesarjev na pot odpravi že več kilometrov stran ter si Logarsko dolino zastavijo kot cilj, ki ni izbran po naključju".
Primerna za vse
Za kolesarje je najbolj primerna glavna cesta, ki od vstopa v dolino vodi do parkirišča pod slapom Rinko, kjer po desetih minutah hoje prispemo do veličastnega razgleda. Lahka tura, dolga štirinajst kilometrov, je kljub zaključnemu vzponu primerna tudi za fizično slabše pripravljene kolesarje. Zanjo bomo porabili približno trideset minut in naredili 270 metrov višinske razlike. Pot nas bo vodila mimo dveh slapov - slapa Palenk in slapa Rinke.
Čeprav se moramo zaradi ozke doline do izhodišča vrniti po isti poti, nam ta v vsakem trenutku ponudi nov razgled in potrdilo, da Logarska dolina ne spada po naključju med najlepše alpske ledeniške doline v Evropi. Na vprašanje, če na poti prežijo določene nevarnosti, je Helešič odvrnil: "Vsako potovanje je začinjeno tudi s tveganjem. S pravilnim pristopom in trezno presojo je strah odveč."
Poziv državi naj pomaga pri izgradnji infrastrukture
Dolino kljub slabi kolesarski infrastrukturi vsako leto obišče vse več kolesarskih navdušencev. To potrjuje tudi županja občine Solčava – Katarina Prelesnik, ki nekaj ostrih besed nameni tudi državi: "Opažamo porast obiskovalcev. Bilo bi jih še več, če bi imeli urejeno infrastrukturo. Izgradnja kolesarskih poti ni odvisna samo od lokalne skupnosti, ampak je potrebno sodelovanje države. Občina za ta namen nima dovolj sredstev."
Čeprav je kolesarski turizem pomembna turistična panoga in si v občini prizadevajo za mehke oblike mobilnosti in zmanjšanje ogljičnega odtisa, posluha s strani države za izgradnjo kolesarskih poti niso deležni. "Upamo, da bo projekt državne kolesarske poti realiziran do Logarske doline, da ne bo zopet prej zmanjkalo denarja," kislo pripomni Prelesnikova
Z njenimi besedami se strinja tudi Helešič: "Število obiskovalcev s kolesi se opazno povečuje, tehtnico bi po občutku nagnil na stran domačih kolesarjev. Resnično pa si želimo, da bi bila cesta v boljšem stanju." In optimistično doda, da "dela potekajo!".
"Ljudje se vračajo."
Slaba oziroma pomanjkljivo urejena infrastruktura največ težav povzroča, ko je v dolini povečan obisk. Občasno težavo tako predstavljajo dela prosti dnevi, ko se predvsem na račun enodnevnega obiska promet občutno poveča.
Sam bi obisk priporočil vedno, pod pogojem, da smo skupaj z našo opremo ustrezno pripravljeni. "Logarska dolina in pot do nje menjata obraz skozi vse leto, lahko bi rekli, da niti en dan ni enak drugemu. Pomladno prebujanje, poletna svežina, jesenska barvitost, zimski mir in tišina," navdušeno opisuje Helešič. Veseli ga, da prepoznavnost Logarske doline skokovito raste tako doma kot v tujini in so gosti nad dolino navdušeni ter se pogosto vračajo. "Ljudje se od nas običajno poslavljajo z besedami: "Oh, ko bi imeli še kaj dopusta!", dodaja Helešič.
Na voljo nova kolesa in oprema
Vse savinjske občine v poletnih mesecih sofinancirajo avtobusno linijo iz Celja, kjer imajo kolesarji možnost, da del poti prepeljejo z avtobusom. Prav tako občina Solčava z omejenimi sredstvi izvaja določene projekte, ki bi kolesarsko vejo turizma približala še večjemu številu ljudi. Ugotavljajo, da so "zaradi geografske odmaknjenosti in močnejšega vpliva večjih centrov velikokrat na koncu čakalne vrste". Čeprav bi si po besedah Prelesnikove "zaradi atraktivnosti in občutljivosti gorskega in obmejnega območja zaslužili večje pozornosti".
Med drugim tako skrbijo za opremljanje kolesnih izposojevalnic (za navadna in električna kolesa) ter za izobraževanje kolesarskih vodnikov. Letos pa bodo preko projekta USTAVI-POŽENI-PRIHRANI – OBSTANI kupili nova kolesa in zaščitne čelade v vrednosti več kot sedemnajst tisoč evrov.
naj rajš pozim splužijo in popeskajo cesto do obračališča
Oni tam gor imajo srečo, da je narava lepa, ker sami za turizem ne naredijo čisto nič. Kot Hrvati so, kitijo se z lepo naravo, ki s trenutnimi naseljenci nima nič. Samo kasirajo avtomobilom, sedaj bodo pa verjetno tudi kolesarjem.… ...prikaži več Ponujajo pa bore malo ali nič. Ljudje hodijo tja gor k njim zaradi lepe narave in ne zaradi sposobnih politikov ali turističnih menežerjev. Beda.
Glede na zapis je prav gotovo,da bodo letos kasirali kolesarjem .