Kolo je bilo v času osnovne in srednje šole najpogostejše prevozno sredstvo, ki je bilo tam in služilo svojemu namenu. Ob vožnji s kolesom od točke A do točko B ni nihče razmišljal o tem, da bom s kolesarjenjem pokurila kalorije in naredila nekaj dobrega za svoje telo. Bilo je pomembno le, da sem na cilj prišla hitreje kot peš.
Potem je prišel faks, Ljubljana in javni prevozi, kasneje služba, avto in otroci. Ob nekaj neuspelih poskusih ponovnega kolesarjenja, ko si moraš vzeti čas, ko brezciljno iščeš primerne kolesarske poti in vsako leto za tisti en poskus znova servisiraš kolo, sem se kolesarjenju odpovedala. Poleg tega nisem našla v potiskanju pedal in sopihanju po vzponih nobenega pravega užitka …
Nove poti kmalu označene
V okviru standardnega projekta »MobiTour - Trajnostna mobilnost turističnih destinacij na obali in v zaledju čezmejnega območja« so v Parku Škocjanske jame organizirali 36-kilometrski kolesarski izlet, ki je bil prijeten in kljub številnim vzponom povsem nenaporen.
V okviru projekta so namreč kupili tudi 15 električnih treking koles, s katerimi smo spoznali eno od poti na novi brkinski kolesarski karti. Kolesa so tako primerna tudi za terensko vožnjo, so težja od navadnih koles, pomagajo pa ti le toliko, kolikor določi sam kolesar. Pomoč elektrike lahko popolnoma izklopiš, glede na klanec in lastno fizično pripravljenost pa sproti prilagajaš moč motorja. Moj kolega je nedavno pri preizkusu mestnega električnega kolesa v spodnjem članku ugotovil, da tovrstno kolo ni za lenuhe, kot je vedno predvideval. Moje ugotovitve so podobne.
Nova brkinska kolesarska karta je rezultat trdega dela študentk in študentov geografije ljubljanske filozofske fakultete in podpore ter pomoči s strani Občin Pivka, Ilirska Bistrica, Divača in Hrpelje-Kozina, Parka Škocjanskih jam, Parka vojaške zgodovine in RRA Zeleni kras.
V kolesarski skupini so bili tudi predstavniki vseh sodelujočih institucij v projektu, med drugi tudi županja Občine Hrpelje – Kozina Saša Likavec Svetelšek in županja občine Divača Alenka Štrucl Dovgan. Predstavniki občin so se sicer med kolesarjenjem zavzali, da bodo kolesarske poti na novi brkinski kolesarski karti označili na samem terenu in tako naredili Brkine še prijaznejše za kolesarjenje.
Bogata brkinska ponudba
Pot nas je vodila čez kraje Škocjan, Pared, Kačiče, Rodik, Slope, Rožice , Gradišica, Artviže, Vareje, Barka, Škoflje, Naklo, Matavun in nazaj v Škocjan, pred sedež Parka Škocjanske jame. Naredili smo okoli 36 kilometrov, vmes pa med pokušino domačih specialitet nadoknadili vse porabljene kalorije.
V Paredu smo se tako ustavili na pristni kraški domačiji Vrbin na obloženih kruhkih iz domačih mesnin. Domačija leži na mirni lokaciji sredi tipične kraške narave, svojim gostom pa poleg lokalnih jedi ponuja še prenočišča.
V Slopah smo se ustavili na Turistični kmetiji pri Filetu in preskusili domače proizvode z zaščitenim geografskim poreklom. Med drugim smo poskusili tudi domač kraški brinjevec, ki je prejel že številne laskave nagrade. Pojasnili so nam, da je kraški brinjevec edinstven proizvod, ki nastane z destiliranjem izključno brinovih jagod in se s tem bistveno razlikuje od gina, geneverja, borovičke, klekovače in drugih pijač, ki so z brinjem le aromatizirane. Leta 2003 je v postopku zaščite porekla tudi uradno postal povsem samostojna in samosvoja pijača. Za liter te edinstvene pijače, ki v tradicionalni medicini velja za izjemno zdravilno pri želodčnih in prebavnih težavah, je potrebnih kar 17 kilogramov brinjevih jagod.
Nad vasjo Rožice smo se ustavili na razgledišču pri cerkvici sv. Duh z razgledom na slepo dolino in vas Brezovica.
V Artvižah smo se ustavili na razgledišču pri cerkvici sv. Servul z razgledom na Park Škocjanske jame z vplivnim območjem, Brkine, Snežnik, morje … Do tu je bila pot navzgor zelo strma in si ga brez električnega kolesa nikakor ne bi mogla privoščiti. Najbrž bi nekje na začetku poti omagala in se do vrha sprehodila ob kolesu. Tako pa se je cela skupina brez težav pripeljala čisto do vrha. Tisti, ki so si vseeno želeli pekočih nog in zadihanosti, so si nastavili manjšo pomoč kolesa, tako so se na vrh pripeljali le z manjšo pomočjo. Tisti, ki smo slabše kondicijsko pripravljeni, pa smo si privoščili najvišjo pomoč, kljub temu nekoliko potisnili in se hitro brez težav pripeljlali do visoke razgledne točke.
Na Barki smo jedli na Turistični kmetiji in pivovarni Ambrožič. Pridelke svoje kmetije znajo postreči na način, ki bi bil v ponos sleherni restavraciji, iz čiste studenčnice pa varijo pivo res odličnega okusa.
Prednosti kolesarjenja po Brkinih je nešteto, saj jih skozi avtomobil spoznamo čisto drugače. Za tiste z manj kondicije pa takšne daljše ture ali vzponi z navadnim kolesom sploh niso primerni. Z električnim kolesom se lahko podaš na celodnevni sproščujoč izlet s skupino, ki nima potrebe po kondicijski enotnosti, naredite pa lahko res velike razdalje. Sama se po dolgih letih znova vzljubila kolesarjenje, ki je z eelktričnim kolesom posebno, na trenutke zame celo preveč adrenalinsko…
Dobra reportaža...super!