Slovenija je zaradi svoje pestre in zanimive narave pravi raj za turiste, ki si jo imajo možnost ogledati na sto in en način. Ena možnost je tudi gorsko kolesarstvo, ki spada med najbolj razvijajoče se oblike turizma pri nas. Nekateri so v gorskem kolesarstvu videli potencial in postopno začeli razvijati pri nas še ne tako razvito turistično nišo.
To je najbolj priljubljeno v času poletne sezone, vrh pa doseže avgusta. Takrat se v njegovih apartmajih soočajo s popolno zasedenostjo kapacitet. Culiberg meni, da je kolesarstvo odličen produkt za podaljševanje sezone in si želi, da bi bilo število gostov večje skozi celo kolesarsko sezono, ki sicer traja od aprila do novembra. Možnost za uspeh vidi predvsem v raznovrstni ponudbi kolesarskih izletov in ostalih dejavnosti.
V čem so si Američani in Nemci različni?
Glede na predhodne izkušnje Culiberg pravi, da so najbolj popularne poldnevne ture, ki trajajo od dve do štiri ure, v skupini pa se nahaja od štiri do 24 posameznikov različnih starosti in narodnosti. Culibergu, ki letno sreča in vodi pestro množico ljudi, predvsem turistov, se zdijo najbolj zanimive kulturne razlike. Saj veste, kako pravi rek: "Sto ljudi, sto čudi."
"Nerad posplošujem, vendar iz izkušenj sem se naučil, da če vprašaš Američana, na kakšnem kondicijskem in tehničnem nivoju je trenutno, bo v večini primerov odgovoril, da je v obeh kategorijah nadpovprečno dober. Nemec bo običajno rekel, da ni v najboljšem kondicijskem in tehničnem stanju. Na terenu pa ugotoviš, da je ravno obratno, saj se prvi precej slabo pelje, drugega pa težko dohajaš," zabavno plat svojega poklica opiše Culiberg, ki je prepričan, da ti delo z ljudmi pri tem poslu ne sme biti tuje. Na poti, kjer doživijo marsikaj, se veliko pogovarjajo, največ seveda ob počitkih, z nekaterimi pa celo spletejo tesnejše vezi. "Odkar smo vsi aktivni na družbenih omrežjih, je to precej bolj enostavno. Z vsemi sicer ne ostanemo v stikih, se pa pogosto zgodi, da se nekateri ravno zaradi tovrstnih stikov, kasneje vračajo," ugotavlja Culiberg.
Gosti iz sto različnih držav
S tujimi gosti, ki so v lanskem letu prišli iz sto različnih držav, imajo v večini primerov pozitivne izkušnje. "Z gosti imamo zelo dobre izkušnje, če bi hoteli številko, bi rekel, da le eden od stotih zahteva večjo pozornost in ti vzame več energije," se pohvali Culiberg. Razlog za to vidi v tem, da "je kolesar ne glede na to, od kod prihaja, po duši najprej kolesar" in doda: "Čeprav nekdo prihaja iz druge države in je vajen drugačne kulture, ima s teboj veliko skupnega. Kolesarji smo si med seboj zelo podobni."
Vsem je skupno tudi to, da so nad lepotami Slovenije izjemno očarani. "Naše gore so magnet tako za tiste, ki prihajajo iz goratih dežel (Nemci, Italijani, Čehi), kot tudi za tiste, ki hribov nimajo doma. Navdušenje je praktično enako," ugotavlja Culiberg in doda: "Narava je res zanimiva in se tudi na majhnih razdaljah precej spreminja. Potovanje po Sloveniji, pa četudi samo od Kranjske Gore do Mojstrane, je za vse izredno zanimivo." Na tem mestu tudi pove, da je vedno bolj priljubljen kolesarski "produkt" sedemdnevno prečkanje Slovenije z gorskim kolesom, ki se začne v Kranjski Gori in konča v Piranu.
Ker poti v okolici Kranjske Gore ponujajo raznoliko pokrajino, nam na vprašanje, kateri del poti mu je najbolj pri srcu, ni ponudil enoznačnega odgovora. "To vprašanje nima pravega odgovora, lepota je vedno v očeh opazovalca in na vsaki poti se najde nekaj takšnih točk. V okolici je ogromno lepega od jezer, do gora" meni Culiberg.
Nikoli ne gre brez težav
Na poti vidijo in doživijo marsikaj. Kolesarjem jo največkrat zagode prazna zračnica, ki pa jih ne ustavi za več kot pet minut, saj jo večina kolesarjev zna zamenjati lastnoročno. Ni tudi redko, da se kateremu izmed kolesarjev pripeti kakšen padec. Po zagotovolih Culiberga pa je do sedaj "do cilja vedno prišlo toliko ljudi, kolikor jih je bilo na štartu". Razen odrgnin, primerov težjih poškodb še niso imeli.
Čeprav moderna kolesarska oblačila pomagajo za nemoteno kolesarjenje tudi v slabem vremenu, je redna praksa, da se pred izvedbo izleta prepričajo o vremenski napovedi. V primeru izredno slabega vremena ga prestavijo oziroma med potjo poiščejo zatočišče in "povedrijo pod kakšno streho".
