Obvezno soglasje, ki ga mora pred priklopom samooskrbne sončne elektrarne pridobiti lastnik, izdaja SODO (Sistemski operater distribucijskega omrežja), v praksi pa to izdajo pooblaščeni distributerji. Distribucijska podjetja Elektro Celje, Elektro Gorenjska, Elektro Ljubljana, Elektro Maribor in Elektro Primorska kot pooblaščeni izvajalci, samostojno, skladno s stanjem distribucijskega sistema na konkretni lokaciji in skladno s pravili iz SONDSEE, odločajo o priključitvi na distribucijski sistem, pravijo na SODO.
Investitorji in tudi ponudniki sončnih elektrarn se pritožujejo, da je treba na izdajo soglasja in tudi priključitev v nekaterih primerih čakati tudi po več mesecev. Zakonsko določen rok za izdajo soglasja za priključitev sončne elektrarne pa je 30 dni.
Kako dolge so v resnici čakalne dobe za pridobitev soglasja smo preverili pri vseh distribucijskih podjetjih, ki soglasja izdajajo.
Od štirih mesecev do nekaj dni
Najdaljša je čakalna doba na območju, kjer soglasja izdaja Elektro Maribor. „Zaradi enormnega zanimanja, ki je predvsem posledica obljub o cenejšem računu za električno energijo, je treba na izdajo soglasja trenutno čakati približno enako kot na izdelavo in priključitev samooskrb na omrežje. Povprečen čas izdaje soglasja za priključitev je med tri in štiri mesece.“ Trenutno je v procesu obdelave 460 vlog za izdajo soglasja, približno 1470 pa jih še čaka na obdelavo, še dodajajo.
„Povprečni čas izdaje soglasja za priključitev je 31,33 dni. Zajete tudi vse vloge strank, pri katerih je treba izvesti dodatno preverjanje, vključno z izvedbo dodatnih meritev napetostnega profila,“ so v Elektru Celju zelo natančni o čakalni dobi. Trenutno je v vrsti za izdajo soglasja 858 vlog, rešujejo pa vloge iz sredine lanskega decembra.
Nekoliko dlje, v povprečju 40 dni od prejema popolne vloge, na izdajo soglasja čakajo investitorji na območju Elektra Ljubljana. „V reševanju imamo približno 800 vlog za izdajo soglasja za samooskrbne naprave. Trenutno obravnavamo vloge, ki smo jih prejeli konec novembra 2021.“ Pri tem poudarjajo, da je število vlog eksponentno raslo, tako da so v zadnjih tednih leta 2021 prejeli tudi po 30 vlog na dan oziroma od 120 do 140 na teden.
Iz Elektra Gorenjska so sporočili, da vse vloge obravnavajo tekoče. „Rok izdaje je odvisen od kompleksnosti posameznega primera in znaša od nekaj dni do enega meseca.“
Na območju Elektra Primorska je bila lani povprečna čakalna doba za izdajo soglasja 60 dni. „Zadnja dva meseca prejmemo povečano število vlog, v povprečju približno 45 na teden, čas izdaje soglasja je trenutno okrog 50 dni.“
Trenutno na izdajo soglasja vse skupaj čaka 256 vlog, od tega je popolnih le 66, ostale so nepopolne ali pa jih še niso pregledali. „Trenutno obravnavamo popolne vloge z datumom iz začetka lanskega decembra.“
Vse več je vlog, zato se vrste podaljšujejo
Eden od razlogov, morda najpomembnejši, zaradi katerega se čas izdaje soglasja podaljšuje, je vse večje število naložb v samooskrbne sončne elektrarne. Največ soglasij, 3810, so lani izdali v Elektru Celje. V Elektru Maribor so lani prejeli približno 4300 vlog za izdajo soglasij za priključitev samooskrbnih naprav, izdali so 3040 soglasij za priključitev, na omrežje pa so fizično priključili 1317 samooskrbnih sončnih elektrarn. Približno toliko, 3007, so jih izdali tudi v Elektru Ljubljana, kar je kar je za 136 odstotkov več kot leta 2020, ko so jih izdali 1272. Precej manj soglasij so izdali v Elektru Gorenjska, nekaj več kot 1000, najmanj soglasij, 778, pa v Elektru Primorska.
Postopek in s tem čas izdaje soglasja pa narekujejo tudi administrativni postopki. „V treh dneh vnesemo vlogo v informacijski sistem, jo pregledamo in v primeru nepopolne vloge zaprosimo vlagatelja za dopolnitev. V naslednjih 10 dneh izdelamo elektroenergetsko analizo o možnosti priključitve samooskrbne SE na omrežje. Če je priključitev možna, v 15 dneh izdamo soglasje za priključitev,“ v Elektru Ljubljana opišejo postopek. Po izdaji soglasja, pa mora distributer pripraviti še pogodbo o priključitvi.
„Če pa priključitev ni možna, vlagatelja seznanimo s stanjem na omrežju, s potrebnimi ojačitvami omrežja in postopki, ki jih moramo izvesti, da bo priključitev samooskrbne naprave možna, ter ga pozovemo k podaji izjave. V osmih dneh po seznanitvi stranke z razlogi zavrnitve izdamo odločbo o zavrnitvi priključitve,“ še dodajo.
Omrežje ni grajeno za priključevanje novi proizvodnih virov
Zavrnitve soglasij za priključitev in s tem tudi fizična priključitev, so še eden od razlogov, zaradi katerega se razburjajo investitorji. Vendar je realnost takšna, da priključitve na vse več območjih niso možne. Možnost priključitve ugotovijo na podlagi elektroenergetske analize, ki jo opravijo v postopku obravnave vlog za izdajo soglasja in priključitev naprave za samooskrbo, pravijo v Elektru Maribor.
„Omrežje za distribucijo električne energije je bilo načrtovano in grajeno za priključevanje odjema in ne proizvodnje. Obstoječe distribucijsko omrežje ima tako omejeno kapaciteto za priključevanje proizvodnih virov,“ pravijo v GIZ distribucije električne energije. Število vlog se zaradi ugodnih spodbud države investitorjem v samooskrbno elektrarno strmo povečuje, vse več pa jih je treba tudi zavrniti, še dodajajo.
Zavrnejo od enega do 12 odstotkov vlog
„Vedno bolj pogosto se dogaja, da moramo izdajo soglasja za priključitev do nadaljnjega zavrniti, ker je omrežje v določenih delih nasičeno z že delujočimi proizvodnimi viri ali pa izdanimi in veljavnimi soglasji za priključitev teh ali pa je stanje omrežja preprosto takšno, da priključitve sploh ne omogoča. Trenutno je že okrog 70 odstotkov takšnih vlog, kjer je priklop možen samo z manjšo priključno močjo od želene. Približno pet odstotkov vlog pa zavrnemo, ker priklop do nadaljnjega, do nadgradnje omrežja, ni možen,“ pravijo v Elektru Maribor.
O povečanem številu zavrnjenih vlog poročajo tudi iz Elektra Ljubljana, kjer so „v treh četrtinah leta 2021 zavrnili 5 odstotkov vlog za izdajo soglasja, v zadnjem trimesečju pa že 12 odstotkov.“ Zaradi obstoječega stanja distribucijskega omrežja že „s priključitvijo ene ali dveh samooskrbnih SE na posameznem nizkonapetostnem omrežju izrabimo razpoložljive okvire za priključevanje razpršene proizvodnje.“
Delež zavrnjenih vlog je na območju Elektr Celje manjši, lani so zavrnili en do dva odstotka vlog. V družbi Elektro Primorska so prvih šest vlog za izdajo soglasja zavrnili decembra lani. „Ocenjujemo pa, da se bo število zavrnjenih vlog v povečalo.“
„Razen v redkih primerih, izdaje soglasij za priključitev ne zavračamo, pač pa iščemo načine, kako bi izdali pozitivno soglasje v sodelovanju z uporabniki in skladno s področno zakonodajo,“ pa pravijo v Elektru Gorenjska, vendar dodajajo, da glede na naraščajoč trend zahtevkov, kratkoročno pričakujejo večanje težav z vključitvami sončnih elektrarn.
Načrti za nadgradnjo so, denarja pa premalo
Težave s priključitvami lahko rešijo le obsežna vlaganja v distribucijsko omrežje. „Vsa elektrodistribucijska podjetja združena v GIZ distribucije električne energije imajo izdelane razvojne načrte za desetletno obdobje, ki sledijo nacionalnim strategijam,“ pravijo v GIZ.
Tako so v teh načrtih predvidene investicije v nizkonapetostno omrežje in izgradnjo novih transformatorskih postaj, kar bo omogočalo tudi dodatno priključevanje sončnih elektrarn. Del načrtov so tudi pametne rešitve v obliki pametnih omrežji kot so prilagajanje odjema, izkoriščanje potenciala prožnosti in hranilniki električne energije. „Zavedati se moramo tudi dejstva, da v kolikor želimo imeti zanesljivo napajanje z elektriko, moramo nujno imeti elektrarne, ki delajo elektriko takrat, ko jo rabimo. Količinsko ustreznega in hkrati ekonomsko učinkovitega načina hrambe električne energije (še) ne poznamo.“
Pri tem pa so največji izziv finančna sredstva, ki so omejena, „tako da obstaja razlika med vrednostjo razvojnega načrta in naložbenih načrtov. Kot že ime pove so slednji prilagojeni finančnim virom, razvojni pa potrebam, ki jih narekujejo uporabniki.“
Dokler se Evropa na sistemskem nivoju vseh držav ne dogovori za enotno energetsko oskrbo in to spodbuja, bomo odvisni od raznih Putinov in ostalih, ki nam bodo zapirali pipice ali dvigovali cene plina. Trenutna fotovoltaika je očitno stihija, ki jo… ...prikaži več vsak krpa po svoje, nekomu deluje v redu, drug ima probleme. Očitno je treba elektroenergetski sistem posodobit v celoti !
Na 1 reč pa se ne opozarja. Več ko je fotovoltajike bolj nestabilno je omrežje saj proizvajalci težje regulirajo proizvodnjo. Primer: vremenar napove jutri bo deževno vreme na to se pripravijo proizvajalci potem pa useka lep sončen dan in nastane… ...prikaži več problem. To je tako kot če bi kapitan velike kontejnerske ladje prišel iz megle in zagledal km vstran pomol. Trk zagotovljen saj je ne more ustaviti tako hitro.
Zanimivo, na začetku je navedeno, da je zakonski rok za izdajo 30 dni. Aje že kdo vložil ovadbo za kršenje zakonskih rokov! Če je omrežje pre slabo zakaj se ga potem hitreje ne nadgradi. Če pogledate položnico lahko vidite kolikšen… ...prikaži več % gre za omrežje katerega so ne davno še dodatno podražili. Kam gre ves ta denar. Ne vem sicer kak je postopek mi je pa čudno, da se pred izgradnjo ne naredi preverbe koliko prenese priklop in na podlagi tega naredi izgradnjo saj v tem primeru bi moral bit pklop 100%