primer enega mojega sorodnika. odločil se je zamenjavo ogrevanja in namesto peči na olje si omislil toplotno črpalko (TČ na kratko ). ok ..lepo. ampak zraven so mu ponudili še fotovoltaiko ( FV) tudi lepo. TČ zmontirali in zagnali in… ...prikaži več juhu. sedaj pa pride FV. ne gre ! kabli prešvoh. torej v hišo gre lahko 15kW iz hiše pa ne more 10kW.. a mi to lahko nekdo razloži ? lahko pa na svoje stroške lastnik posodobi kable... po domače javno omrežje izgradi..
Verjetno elektro dovoli vsaj nekaj kw oddajanja v omrežje, zato se vseeno da postaviti elektrarno, vendar mogoče manjšo. Povežite se s ponudnikom fotovoltaike, ki se bo poglobil v vaš primer, ne pa da samo napiše ne da se. Na koncu… ...prikaži več se lahko pritoži te na agencijo za energijo in ta postavi 2 leti rok elektro, da odpravi pomanjkljivost.
torej da razčistimo.. ponudnik TČ in FV je dal ponudbo, ampak, ko želiš dobiti soglasje za FV pa ti lastnik omrežja prepove.. meni to ni jasno zakaj v hišo gre lahko 15 kW plus, ven pa ne. saj nihče ni… ...prikaži veči dejal da so trafoti prešvoh pa 110kv pa 400kv omrežje. prešvoh so kabli od hiše pa do ... no do tretje štange.. 100 m. in če gre v eno smer po teh kablih lahko štrom 30A zakaj nazaj ne sme 20A. pa saj ni voda da gre samo dol , gor pa ne more. pa tud nihče ni rekel preveč je že v vasi FV.
Zamisli si, da ti teče voda po neki cevi z max. tlakom, ki jo cev prenese. Iz cevi lahko vzameš vodo, posledično pade tlak v cevi. Če boš pa hotel v cev namesto odvzema isto količino vode dovesti ti bo… ...prikaži več tlak narasel preko max. in cev ti bo počila. Nekaj podobnega je pri elektriki, kabel se pregreje, ker bo tok narasel preko max. amperov, ki jih kabel prenese. Če so na omrežje že priklopljene FV, ki omrežje obremenjujejo do max. nadaljni priklopi niso več možni, dokler se omrežje ne pojača.
Jernej65 elektrika je čudna reč... gre samo , če ima breme.. če ga ni ne gre... kupi si en sončni panel, pa ga daj na sonce in ga nikamor ne priklopi, pa ga opazuj. in takole bom dejal če je… ...prikaži večje na vsaki hiši FV gre elektrika do prvega porabnika.. torej ne bo treba metat kolm v TEŠ al pa bodo zaprli zapornice na turbinah. simpl ko pasulj. štrom bo prišel od tam kjer je. kar pomeni, da se bo porabil štrom iz FV , ne pa iz HE. nekaj let sem se učil elktrike, pa zraven sem bil še pri gradnji HE..
Na 1 reč pa se ne opozarja. Več ko je fotovoltajike bolj nestabilno je omrežje saj proizvajalci težje regulirajo proizvodnjo. Primer: vremenar napove jutri bo deževno vreme na to se pripravijo proizvajalci potem pa useka lep sončen dan in nastane… ...prikaži več problem. To je tako kot če bi kapitan velike kontejnerske ladje prišel iz megle in zagledal km vstran pomol. Trk zagotovljen saj je ne more ustaviti tako hitro.
Da. Zasebniki postavljajo elektrarne zaradi svojega dobička, logično. Boljša bi bila nacionalna strategija izkoriščanja sončne energije v velikih organiziranih državnih elektrarnah na sončnem in neizkoriščenem (nerodovitnem) terenu.
Da res je da vsak lako postavi elektrarno in res je tudi, da on ne postavlja ceno ampak jo postavlja trg in večji proizvajalci. "Boljša bi bila nacionalna strategija izkoriščanja sončne energije" A ti to resno! Elektro je v vseh… ...prikaži več segmentih državno pa poglej v kakem stanju je + kako navijajo cene z raznimi izgovori. Glede na obnašanje je to najslabša možna rešitev. Obstajajo podjetja pri nas kjer lahko incestiraš v izgradnjo fotovoltajične elektrarne.
Bikov drek. Noben problem ne nastane, kakšn trk neki. Tretjino proizvodnje elektrike v Sloveniji delajo hidroelektrarne, ki lahko svojo proizvodnjo iz polne znižajo na nulo v manj kot minuti če bi bila potreba za to (zapre se dotok vode v… ...prikaži več turbino in voda se začne nabirati za jezom za takrat ko jo rabimo (recimo ponoči ko sonca ni). Tretjino elektrike proizvede teš6 ki lahko svojo proizvodnjo zniža iz 100 % na 30 % v roku ure ali dveh.
Torej po domače: če bi bil napovedan dež in bi bilo nato sonce ne bi bilo čisto nobenega problema ker lahko zapiramo dotok vode v hidroelekrarne in manj premoga nalagamo na ogenj v termoelekrarnah. Torej lahko Slo proizvodnjo elektrike znižamo… ...prikaži več za 60 % če je potreba za to (torej če sveti sonce). Naj pa povem da trenutno sončne elektrarne proizvedejo komaj 3 % elektrike na letni ravni, tako da če sveti sonce namesto pada dež zapremo dotok vode na eno samcato majhno hidroelektrarno in je že zadosti
Poleg tega imamo v Sloveniji še črpalno hidroelektrarno Avče ki črpa vodo v zgornji akumulacijski bazen ko so viški elektrike in jo spušča dol v spodnji akumulacijski bazen ko elektriko rabimo, s tem se da učinkovito prilagajati proizvodnjo, vse to… ...prikaži več zadeva počne z odličnim 80 % izkoristkom.
Skias, bolje nadgraditi omrežje na samo nekaj mestih (kjer bi se energija pridobivala) kot po celi državi. Kar se pa regulacij hidroelektrarn tiče bi bila velika škoda jih zavirati na račun sončne energije. Viške energije je smiselno preusmeriti npr. v… ...prikaži več elektrolizo vode in nato ob primanjkljajih energije ( npr. preko gorivnih celic) izvajati obratno reakcijo vodika in kisika. Bolj "vesoljska" tehnika je pridobivanje težke vode, a to lahko pustimo Norvežanom ;) Toliko energije ne bomo imeli.
Zaenkrat so dovolj jezovi hidroelektrarn in so glavne omejitve v omrežju. Če pa bomo hoteli kot je načrtovano trenutno tretjino energije iz TE pretežno nadomestit s FV in to ob večji porabi zaradi prometa itd, bomo rabili ogromno FV pa… ...prikaži več tudi dodatne velike rezerve v nadomestnih virih za glajenje dnevnih in letnih nihanj FV.
Vodik je lahko rezerva. Se pa zavedam, da morajo to miselnost najprej ponotranjiti sosednje države, mi pa 30 let za njimi. Bolj enostavno kot kopičenje enormnih količin vode je skladiščenje manjših količin vodika in nato njegovo porabljanje.
Zaustavljanje hidroelektrar ne mogoče samo vprašanje je koliko vode prenese zbiralnik. Glede termoelektrarne je pa problem, da mislim, da je številka pri 84% če dela pod to dela z izgubo. Obstajajo ideje, ki bi predelale termoelektrarne v evropi v hranilnike… ...prikaži več energije. Ideja je, da ven vržeš peč in not postaviš kontejnerje v katerih je aluminij. Sredina naj bi bila ogreta na 700stopinj C.
Najboljša rešitev kot hranilnik trenutno je res 2 rezervarja na 2 različnih višinah. Ko ne rabiš energije črpaš vodo v zgornjega. Glede na to, da je več ali manj cela Slovenija razgibana bi to bila super reč saj s tem… ...prikaži več res zmanjšaš stroške nadgradjne celega omrežja. 1 velik problem kot del evropskega omrežja rabimo močno omrežje saj elektrika nima nobenih podatko tako, da če je pre slabo lahko pride do preobremenitve od zunaj. Ločitev s tega omrežja pa ne pride v poštev.
? Tališče aluminija je 660 st. Celzija. V čem je poanta? Če gre samo za segrevanje blokov materiala in pozneje sproščanje te toplote, potem lahko vzameš skoraj karkoli (razen aluminija). Če pa želiš staljeno snov z namenom pretakanja, ponovno ne… ...prikaži več razumem zakaj aluminij - obstajajo enostavnejše in cenejše opcije.
PasjaProcesija: kdo je govoril o zaviranju hidroelekrarn? Ne gre za nobeno zaviranje hidroelektrarn, ko je višek sonca lahko pri delu hidroelekrarn zapreš dotok vode na turbino vendar tukaj energija ne gre v nič! Voda se samo nabira zadaj za jezom… ...prikaži več in se porabi takrat ko imamo manjko elektrike. Za dnevna nihanja je tak način idealen, kar pa se sezonskih nihanj tiče pa res pride v poštev tudi vodik tako kot si že omenil (poleg lesne biomase, bioplina, geotermalne energije ipd).
popokatopetl:TE lahko nadomestimo ne samo z sončnimi elektrarnami, temveč tudi z vetrom, lesno biomaso, geotermalno energijo in bioplinom, ter vodikom. Rezerve ne rabiš dosti, pozimi ko je sončne energije 5x manj kot poleti je veter veter nekajkrat močnejši kot poleti… ...prikaži več in se ravno izniči med sabo. Če pa ni ne sonca in ne vetra pa lahko kurimo lesno biomaso v TE (je ogljično nevtralna) in bioplin, ter vodik. Vodik dobimo z elektrolizo vode iz obnovljivih virov kadar so viški.
PasjaProcesija: glede izjave da je "bolj enostavno kot kopičenje enormnih količin vode je skladiščenje manjših količin vodika". Načeloma drži, vendar ne pozabi da je skupni izkoristek vodika okrog 30 %, pri črpalni hidroelektrarni (skladiščenje v obliki potencialne energije vode) pa… ...prikaži več je izkoristek bistveno boljši, kar 80 %. Če pa vodo skladiščimo za jezovi hidroelektrarn pa je izkoristek kar 90 %.
Skias: Koliko vode prenese zbiralnik se sprašuješ? Pri črpalni hidroelekrarni Avče toliko da lahko deluje kar 15 ur z močjo 185 MW (shranimo lahko kar 5 ur polne proizvodnje teša6). Pri ostalih hidroelekrarnah se je stvar dosti podobna, shranimo lahko… ...prikaži več vodo za polovico dneva do en dan. O kakšnem aluminiju sanjaš mi je uganka.
marko54 biomasa praktično odpade. V skladu z zadnjo podnebno konferenco se bodo izpusti CO2 iz vseh organskih materialov izenačili s premogom (CO2 kvote!). Poglej pod Biomass: ec.europa.eu/clima/eu-action/forests-and-agriculture/land-use-and-forestry-regulation-2021-2030_en (če povezava ne dela, je vmes vrinjen presledek - hrošč). (Bio)plin bo ostal… ...prikaži več za posebne primere, npr. elektrarno v Brestanici, katere namen je zagotavljanje stabilnega omrežja.
Kar se izkoristkov vodika tiče, sem malo za časom. Alkalne gorivne celice (vesoljski programi) so imele izkoristke okrog 70%, a nedosegljive tehnične zahteve za širšo uporabo - izredno čiste uporabljene kemikalije. Visokotemperaturne gorivne celice s trdnim elektrolitom imajo izkoristke preko… ...prikaži več 50% in so kot takšne bolj učinkovite od motorjev z notranjim izgorevanjem. Njihov problem je, da uporabljajo eksotične kemijske elemente - za 7 milijard ljudi materiala ni dovolj, za večje aplikacije pa.
Biomasa je CO2 nevtralna, kar pomeni da drevo v času rasti iz zraka vsrka toliko CO2ja kot se ga sprosti ko ga skurimo. Bilanca je enaka 0. Biomasa seveda ne bi imeli kot glavni vir proizvodnje elektrike, ampak samo za… ...prikaži več rezervo če slučajno kakšen dan ne bi sijalo sonce in hkrati tudi ne bi pihal veter. Biomaso bi imeli torej za zagotavljanje stabilnosti omrežja, z njo bi proizvedli na letni ravni samo 5 do 10 % vse elekrične energije.
Nisem elektroenergetik, zato ti bom verjel na besedo o izkoristkih hidroelektrarn. Se mi pa "čez palec" zdijo številke visoke. Kar pa Skias govori o aluminiju, bi utegnila biti pogosta napaka v prevodu. Mogoče je angleško besedo "alumina" prevedel v aluminij.… ...prikaži več Alumina bi bila aluminijev oksid (korund), ki ima tališče čez 2000 st. Celzija. Po domače bi temu rekli "kamen" ali "opeka", navaden nereaktiven material.
Jaz zelo dobro razumem, da je biomasa CO2 nevtralna, politiki pa mislijo drugače. Poglej povezavo zgoraj (na prelomu vrstic program pogosto vriva presledke - če ne dela, jih izbriši).
PasjaProcesija: Glede izkoristka shranjevanja elektrike v vodiku upoštevaš samo izkoristek gorivne celice, pozabljaš pa na izkoristek elektrolize in stiskanja (ali utekočinjenja) vodika. Da elektriko shranimo rabimo najprej narediti elektrolizo vode, nato vodik stisniti in šele nato pride na vrsto gorivna celica.
Tudi če uporabimo najboljše gorivne celice z 70 % izkoristkom imamo še vedno stiskanje in elektrolizo (ki so btw božjastno drage in nikakor niso primerne za splošno uporabo). Komercialno dostopne gorivne celice imajo izkoristek 50 % Izkoristek elektrolize je 70… ...prikaži več0 do maksimalno 80 % z najboljšo in najdražjo tehnologijo. Izkoristek stiskanja je 90 % (pri utekočinjenju pa še nižji. Torej skupni izkoristek vodika je: elektroliza x stiskanje x gorivna celica = 0,7 x 0,9 x 0,5=0.315 = 31,5 %.
PasjaProcesija: Številke glede izkoristkov hidroelektrarn so prave, če ne verjameš lahko zgooglaš. Skopiraj v googla "hydro power plant average efficiency" in boš dobil "Hydroelectric powerplants are the most efficient means of producing electric energy. The efficiency of today's hydroelectric plant… ...prikaži več is about 90 percent.".
Nato pa še za črpalne elektrarne zgooglaj "pumped hydro power plant average efficiency". Dobil boš "In a complete PHES cycle, water is pumped from a lower to an upper reservoir and at a later time returns to the lower reservoir,… ...prikaži več, with a round-trip efficiency of about 80%."
Ne, bom verjel na besedo, ker očitno nisi blefer. Jaz se držim stvari, ki so mi bolj domače, predvsem kemija. Če pa imaš ti boljšo rešitev, ti to moram priznati. In ti priznam.
Kar se izkoriska tiče je shranjevanje električne energije z črpalnimi hidroelekrarnami skoraj 3x bolj učinkovito kot vodik. Vendar kar se tiče sezonskih nihanj (med poletjem in zimo) bi bilo v praksi skoraj nemogoče narediti tako veliko črpalno elektrarno, medtem ko… ...prikaži več pri vodiku to ni problem. Vodik kljub precej slabšemu izkoristku je odlična opcija za sezonsko shranjevanje električne energije.
Poleti ko je veliko sonca delamo vodik, ki ga nato pozimi kurimo v plinskih elektrarnah ki imajo 60 % izkoristka. Lahko pa bi uporabil tudi gorivne celice, vendar cenovno se po mojem mnenju precej bolj splača kuriti vodik v plinski elektrarni.
No, če imajo plinske elektrarne višje izkoristke, se uporabi njih. Pa ena mini finta, kako v tujini tudi shranjujejo pline: v opuščenih rudniških rovih. To zmanjšuje varnostna tveganja in znižuje stroške investicije.
Tako je, izkoristki dobrih plinskih elektrarn so malo večji kot komercialne gorivne celice, še bolj pomembno pa je to da je sama cena postavitve plinske elektrarne manjša kot pa cena za gorivne celice. Glede shranjevanja plina v opuščenih rudniških rovih… ...prikaži več pa ni slaba ideja.
PasjaProcesija glede aluminija sem videl nekaj takega pred časom: https://balkangreenenergynews.com/thermal-energy-storage-twest-enables-co2-free-electricity-production-at-thermal-power-plants/ Pozabljamo na možnost geotermalne energije glede na to, da naj bi bil na goričkem speči volkan ali drugače rečeno ne rabimo vrtanja v velike golbine, rabimo samo vlagatelje.
Hmm shranjevanje plina v rudniki zveni zanimivo. Vem le, da sta 2 metodi. 1 je shranjevanje pod velikim pritiskom in druga ohladitev na -252.8°C in tako ga lahko skladiščiš v tekočem stanju. Pred leti so omenjali, da Slovenija skladišči svoj… ...prikaži več zemelski plin v Avstriji kar je skregano z logiko. Marko54 PasjaProcesija ideje so rešitve tudi vlagatelje bi se tudi našlo ampak največji kamen spotike je seveda birokratski mlin.
Veternice bi lahko imeli če ne bi imeli raznih iniciativ, ki vse skup dol bremzajo. Aja glede zbiranja vode za jezom sem pa mislil na nekaj drugega. Skratka, ko se rezervar napolni se pač spusti vodo skoz brez tega, da… ...prikaži več se proizvaja. 1 velik problem, hidroelektrarna, ki stoji še vedno ustvarja izgubo.
Skias: velikost jezu je tolikšna da lahko shrani za vodo za več kot 15 ur (takrat sonca že ni več) tako da to ni problem. Ja hidroelekrarna stoji, vendar potem vse proizvede nazaj toliko več kot je prej stala. Več… ...prikaži več sončnih elektrarn kot bomo imeli, cenejša bo elektrika.
Skias, to je pa druga pesem. Uporabljen je kompozit aluminij-grafit. Grafit je posebnež, edini material, ki se mu z naraščajočo temperaturo trdota veča (C-C kompozitni zavorni diski!), ima pa tudi želeno toplotno prevodnost; ravno tako električno, kar pa tu ni… ...prikaži več bistveno. V kompozitu se pri 700 st. Celzija aluminij stali, grafit pa (p)ostane trd in ohranja obliko. Namen je. da se kovina stali in kot taka bolje zadržuje toploto. Za višje temperature bi uporabili drugo kovino oz. zlitino in grafit.
Na tak način tudi proizvajalec teh blokov v grobem razlaga mehanizem delovanja: mgathermalstorage.com/about To komponento bi znali narediti tudi v Sloveniji. Včasih je v okolici Bleda obstajalo podjetje MS Production. Bili so specializirani za zavorne diske v dirkalnih avtomobilih -… ...prikaži več teoretično ozadje je podobno. Po javnih podatkih ne obstajajo več, ne vem pa za morebitne pravne naslednike. Prepričan sem, da bi Sinter iz Ljubljane (proizvajalec zavornih diskov) lahko naredil kaj podobnega.
Geotermalna energija: da, zamujamo priložnost. Bomo šli v to 30 let za Avstrijo, Nemčijo itd. Veter: bolj ne kot da. Slovenija ima v povprečju malo vetra. Izstopa Primorska, kjer je pa premočan. Primerna mesta so v zaledjih oceanov, kjer je… ...prikaži več veter blag in konstanten. Tega pri nas ni, oz. je primernih mest malo. Da, nekaj vetrnic lahko postavimo. Ampak mislim, da se ni vredno iti javne debate o smiselnosti, referendumov itd. Škoda zapravljanja časa za majhen vložek. Bolje iti v izrabo Sonca.
Utekočinje plinov: poteka po Lindejevem postopku. To "ohlajanje" si zelo poenostavljeno predstavljaj kot serijo hitrih razširitev (ekspanzij) plina. Pri hitri razširitvi se plinu temperatura močno zniža. Po več manjših korakih izvajaš postopek do njegovega vrelišča (ki ga ne moreš primerjati… ...prikaži več s temperaturo vode). Te tehnologije je v Sloveniji kar nekaj, najbrž pa nihče ne dela pri tako nizkih temperaturah. Kar pa ni nemogoče. Verjetno so se s tem bavili v Tovarni dušika Ruše, a to je preteklost.
Že metalurgi se pri svojem pridobivanju kisika srečujejo s podobno tehnologijo. Imamo tudi znanstvene inštitute, ki o tem področju veliko vedo in bi lahko nadzirali tuje dobavitelje tehnologije. Napak bi bilo podcenjevati domače znanje.
Ravno to je rak rana, da imamo vse znanje, tehnologijo in tudi vlagatelj bi se našel če ne bi bili birokratski postopki tako dolgi. Lep primer je sedaj ta NEK 2 o katerem eni sanjajo. 5 let gradnje in 5… ...prikaži več let za papirologijo. Papirologija mora biti rešena 1 2 3
Glede vetra se je omenjalo pred leti ene popolnoma drugačne veternice, ki so del ene vrste cepelina in delujejo na veliki višini. Moram pogledat višino saj 10km ne pride v poštef zaradi komercialnih letov. Pravzaprav vprašljivo za manjša letala, ker… ...prikaži več je ta reč pripeta dol na tla. Na sliki je bilo vozilo. Ja problem burje so ravno sunki vetra.
PasjaProcesija: Tudi vetra imamo kar nekaj, googlaj dokument "Celovit pregled potencialno ustreznih območij za izkoriščanje vetrne energije" in poglej zemljevid na strani označeni z številko 2, slika 3. ( www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/an_ove/posodobitev_2017/strokovne_podlage_ve-comb.pdf). Smiselna je izraba tako sonca kot vetra, seveda tudi geotermalna.
Utekočinjanje plinov je po eni strani dobro ker ne rabiš rezervoarjev z tako debelimi stenami (ni pritiska), po drugi strani pa je slabo ker za utekočinjanje porabiš kar nekaj več energije v primerjavi z stiskanjem, poleg tega imaš tudi izgube… ...prikaži več plina skozi čas (ker počasi izpareva). Pri stiskanju izgub skozi čas nimaš, vendar je skladiščenje težje, kaj pa se bolj splača bo pa pokazal čas.
Ravno to ni, noben vlagatelj ne bo investiral 10 milijard evrov v gradnjo zato da kasneje nihče ne bo hotel kupiti njegove elektrike. Kdo le bi hotel kupovati 4x dražjo elektriko iz novih jedrskih elektrarn?
marko54, to pa je širše, kot sem pričakoval. Upam, da povprečna hitrost vetra pri burji nekje tudi korigira njeno nestanovitnost. Brezveterje + nore hitrosti = v povprečju visoka hitrost. Sicer pa vem, da na Primorskem obstajajo mikrolokacije z relativno stalnim… ...prikaži več blagim vetrom. Problem vidim(o) drugje. Vemo kako je z birokracijo, označena območja pa sovpadijo z območji Natura 2000 ali še pomembnejšimi (npr. Triglavski narodni park). Ekologi večinoma ne bi pustili postavitev. S Soncem je lažje.
Glede vodika sem poizkusil najti hitro rešitev za njegovo shranjevanje, pa je to očitno na svetovnem nivoju omejujoč faktor za njegovo uporabo. Leta nazaj smo govorili o adsorpciji na žlahtne kovine (aDsorpcija je vezava na površino, aBsorpcija je vezava v… ...prikaži več volumen), kar za znatne količine absolutno odpade. Do akademskih člankov nimam brezplačnega dostopa, da bi bolje raziskal tematiko. Poizkuša se najti material v/na katerega bi se vodik zadovoljivo vezal. Primeri iz vsakdanjega življenja:...
...topnost kisika v vodi je okrog 3%, odvisno od temperature. Topnost plinskega amoniaka (NH3) ali klorovodika (HCl) pa je enormna. Več 100 litrov teh plinov lahko vežemo v 1 liter vodne raztopine! Shranjevanje tovrstnih raztopin je enostavnejše od plinov in… ...prikaži več tudi za vodik mora obstajati analog v naravi. Mogoče kar premog (ki sicer ni tekočina). Okrog 1/4 svetovnega vodika se že proizvede iz nahajališč v premogu, preostanek pa skoraj v celoti iz zemeljskega plina. Predpostavljam opciji:...
...da bo shranjevanje v premogu pokazalo zadovoljive rezultate. V tem primeru bi v zmlet premog vpihovali ali pod pritiskom vanj vezali vodik, obratno pa bi ga sproščali npr. s segrevanjem (pri čemer bi lahko uporabljali odpadno toploto iz njegovega sežiga).… ...prikaži več V končni fazi bi premog (ali podoben trden nosilec) ostal nespremenjen. Druga možnost je vezava v organske tekočine (metanol, aceton, toluen...), ki bodo izkazale ustrezno topnost. Ko se najde pravo topilo, najdemo obraten postopek.
Ekstracija je kemijski postopek, kjer se snov ločuje na podlagi razlik v topnosti v dveh različnih topilih. Hipotetično: vodik se topi v metanolu, ne pa v vodi. Metanol se pa topi v vodi. Zato se z vodikom obogaten metanol meša… ...prikaži več v vodo, pri čemer se sprošča vezan vodik. Metanol in voda se nato ločita z destilacijo, pri čemer uporabimo odpadno toploto iz sežiga in metanol ponovno uporabimo. Če še nihče ni naredil tega, ne pomeni da ni mogoče. Vedno pa je mogoče vodik prodati, kar pa ni naša tema:)
PasjaProcesija hvala za tako obširno obrazložitev. Do sedaj sem največ opravka z kemijo imel v moden Minecraft 😇 Lepo, da imamo parke samo me bolj motijo poleg birokratov razne organizacije kot je naprimer Alpe Adria...
Kaj pa tole: https://www.pv-magazine.com/2022/01/21/photovoltaic-thermal-panel-from-china/ sicer še nisem prebral izgleda pa zanimivo, da se to že prej ni pojavilo
Dokler se Evropa na sistemskem nivoju vseh držav ne dogovori za enotno energetsko oskrbo in to spodbuja, bomo odvisni od raznih Putinov in ostalih, ki nam bodo zapirali pipice ali dvigovali cene plina. Trenutna fotovoltaika je očitno stihija, ki jo… ...prikaži več vsak krpa po svoje, nekomu deluje v redu, drug ima probleme. Očitno je treba elektroenergetski sistem posodobit v celoti !
to z baterijami je edino smiselno, kajti zamenjava je tako tako, še posebej, če je samo eno tarifna. in običajno čez dan nas ni doma, elektriko pa rabimo ponoči, to bo sploh potrebno, ko bomo imeli elektične avte.. bi pa… ...prikaži več morali se državljani organizirat in zahtevat drugačne pogoje. še posebej ko bodo inštalirane baterije. kajti prodaja v konicah ima ceno kot žafran pa tega nihče ne pove.
evo dam vam idejo zastonj, pa naj spar izvede akcijo štartaj slovenija. spremenite električno energijo v mehansko. naredite veikansko vzmet, in jo napenjajte z elektriko, ko se pa štrom rabi, pa se vzmet sprosti in poganja generatorje. če so eni… ...prikaži več to uporabljali v mestnem prometu, pa še mi to probimo. rabimo zapuščene hale, ni zajebanih baterij, ki niso razgradljive, jeklo je zelo dober reciklirni material, ni CO2 bi SO2 ni hrupa, je sam mal jajc treba imet, pa strica, ki bo dal peneze.
popokatopetl: cena baterij je okrog 100 € na kWh, kar je zelo podobna cena kot cena shranjevanja z črpalno elektrarno. Imaš pač zastarele podatke (verjetno že iz več let nazaj).
Zanimivo, na začetku je navedeno, da je zakonski rok za izdajo 30 dni. Aje že kdo vložil ovadbo za kršenje zakonskih rokov! Če je omrežje pre slabo zakaj se ga potem hitreje ne nadgradi. Če pogledate položnico lahko vidite kolikšen… ...prikaži več % gre za omrežje katerega so ne davno še dodatno podražili. Kam gre ves ta denar. Ne vem sicer kak je postopek mi je pa čudno, da se pred izgradnjo ne naredi preverbe koliko prenese priklop in na podlagi tega naredi izgradnjo saj v tem primeru bi moral bit pklop 100%
hribmed jaz sem govoril preden sploh začneš postavljat ne potek ko že imaš postavljeno. Imamo pa primer, ko je nekdo dobil vsa dovoljenja za izgradnjo mislim, da je bila hidroelektrarna pa mu niso na koncu hoteli dati dovoljenja za zagon.
primer enega mojega sorodnika. odločil se je zamenjavo ogrevanja in namesto peči na olje si omislil toplotno črpalko (TČ na kratko ). ok ..lepo. ampak zraven so mu ponudili še fotovoltaiko ( FV) tudi lepo. TČ zmontirali in zagnali in… ...prikaži več juhu. sedaj pa pride FV. ne gre ! kabli prešvoh. torej v hišo gre lahko 15kW iz hiše pa ne more 10kW.. a mi to lahko nekdo razloži ? lahko pa na svoje stroške lastnik posodobi kable... po domače javno omrežje izgradi..
Verjetno elektro dovoli vsaj nekaj kw oddajanja v omrežje, zato se vseeno da postaviti elektrarno, vendar mogoče manjšo. Povežite se s ponudnikom fotovoltaike, ki se bo poglobil v vaš primer, ne pa da samo napiše ne da se. Na koncu… ...prikaži več se lahko pritoži te na agencijo za energijo in ta postavi 2 leti rok elektro, da odpravi pomanjkljivost.
torej da razčistimo.. ponudnik TČ in FV je dal ponudbo, ampak, ko želiš dobiti soglasje za FV pa ti lastnik omrežja prepove.. meni to ni jasno zakaj v hišo gre lahko 15 kW plus, ven pa ne. saj nihče ni… ...prikaži veči dejal da so trafoti prešvoh pa 110kv pa 400kv omrežje. prešvoh so kabli od hiše pa do ... no do tretje štange.. 100 m. in če gre v eno smer po teh kablih lahko štrom 30A zakaj nazaj ne sme 20A. pa saj ni voda da gre samo dol , gor pa ne more. pa tud nihče ni rekel preveč je že v vasi FV.
Zamisli si, da ti teče voda po neki cevi z max. tlakom, ki jo cev prenese. Iz cevi lahko vzameš vodo, posledično pade tlak v cevi. Če boš pa hotel v cev namesto odvzema isto količino vode dovesti ti bo… ...prikaži več tlak narasel preko max. in cev ti bo počila. Nekaj podobnega je pri elektriki, kabel se pregreje, ker bo tok narasel preko max. amperov, ki jih kabel prenese. Če so na omrežje že priklopljene FV, ki omrežje obremenjujejo do max. nadaljni priklopi niso več možni, dokler se omrežje ne pojača.
Jernej65 elektrika je čudna reč... gre samo , če ima breme.. če ga ni ne gre... kupi si en sončni panel, pa ga daj na sonce in ga nikamor ne priklopi, pa ga opazuj. in takole bom dejal če je… ...prikaži večje na vsaki hiši FV gre elektrika do prvega porabnika.. torej ne bo treba metat kolm v TEŠ al pa bodo zaprli zapornice na turbinah. simpl ko pasulj. štrom bo prišel od tam kjer je. kar pomeni, da se bo porabil štrom iz FV , ne pa iz HE. nekaj let sem se učil elktrike, pa zraven sem bil še pri gradnji HE..
Na 1 reč pa se ne opozarja. Več ko je fotovoltajike bolj nestabilno je omrežje saj proizvajalci težje regulirajo proizvodnjo. Primer: vremenar napove jutri bo deževno vreme na to se pripravijo proizvajalci potem pa useka lep sončen dan in nastane… ...prikaži več problem. To je tako kot če bi kapitan velike kontejnerske ladje prišel iz megle in zagledal km vstran pomol. Trk zagotovljen saj je ne more ustaviti tako hitro.
Da. Zasebniki postavljajo elektrarne zaradi svojega dobička, logično. Boljša bi bila nacionalna strategija izkoriščanja sončne energije v velikih organiziranih državnih elektrarnah na sončnem in neizkoriščenem (nerodovitnem) terenu.
Da res je da vsak lako postavi elektrarno in res je tudi, da on ne postavlja ceno ampak jo postavlja trg in večji proizvajalci. "Boljša bi bila nacionalna strategija izkoriščanja sončne energije" A ti to resno! Elektro je v vseh… ...prikaži več segmentih državno pa poglej v kakem stanju je + kako navijajo cene z raznimi izgovori. Glede na obnašanje je to najslabša možna rešitev. Obstajajo podjetja pri nas kjer lahko incestiraš v izgradnjo fotovoltajične elektrarne.
Bikov drek. Noben problem ne nastane, kakšn trk neki. Tretjino proizvodnje elektrike v Sloveniji delajo hidroelektrarne, ki lahko svojo proizvodnjo iz polne znižajo na nulo v manj kot minuti če bi bila potreba za to (zapre se dotok vode v… ...prikaži več turbino in voda se začne nabirati za jezom za takrat ko jo rabimo (recimo ponoči ko sonca ni). Tretjino elektrike proizvede teš6 ki lahko svojo proizvodnjo zniža iz 100 % na 30 % v roku ure ali dveh.
Torej po domače: če bi bil napovedan dež in bi bilo nato sonce ne bi bilo čisto nobenega problema ker lahko zapiramo dotok vode v hidroelekrarne in manj premoga nalagamo na ogenj v termoelekrarnah. Torej lahko Slo proizvodnjo elektrike znižamo… ...prikaži več za 60 % če je potreba za to (torej če sveti sonce). Naj pa povem da trenutno sončne elektrarne proizvedejo komaj 3 % elektrike na letni ravni, tako da če sveti sonce namesto pada dež zapremo dotok vode na eno samcato majhno hidroelektrarno in je že zadosti
Poleg tega imamo v Sloveniji še črpalno hidroelektrarno Avče ki črpa vodo v zgornji akumulacijski bazen ko so viški elektrike in jo spušča dol v spodnji akumulacijski bazen ko elektriko rabimo, s tem se da učinkovito prilagajati proizvodnjo, vse to… ...prikaži več zadeva počne z odličnim 80 % izkoristkom.
Skias, bolje nadgraditi omrežje na samo nekaj mestih (kjer bi se energija pridobivala) kot po celi državi. Kar se pa regulacij hidroelektrarn tiče bi bila velika škoda jih zavirati na račun sončne energije. Viške energije je smiselno preusmeriti npr. v… ...prikaži več elektrolizo vode in nato ob primanjkljajih energije ( npr. preko gorivnih celic) izvajati obratno reakcijo vodika in kisika. Bolj "vesoljska" tehnika je pridobivanje težke vode, a to lahko pustimo Norvežanom ;) Toliko energije ne bomo imeli.
Zaenkrat so dovolj jezovi hidroelektrarn in so glavne omejitve v omrežju. Če pa bomo hoteli kot je načrtovano trenutno tretjino energije iz TE pretežno nadomestit s FV in to ob večji porabi zaradi prometa itd, bomo rabili ogromno FV pa… ...prikaži več tudi dodatne velike rezerve v nadomestnih virih za glajenje dnevnih in letnih nihanj FV.
Vodik je lahko rezerva. Se pa zavedam, da morajo to miselnost najprej ponotranjiti sosednje države, mi pa 30 let za njimi. Bolj enostavno kot kopičenje enormnih količin vode je skladiščenje manjših količin vodika in nato njegovo porabljanje.
Zaustavljanje hidroelektrar ne mogoče samo vprašanje je koliko vode prenese zbiralnik. Glede termoelektrarne je pa problem, da mislim, da je številka pri 84% če dela pod to dela z izgubo. Obstajajo ideje, ki bi predelale termoelektrarne v evropi v hranilnike… ...prikaži več energije. Ideja je, da ven vržeš peč in not postaviš kontejnerje v katerih je aluminij. Sredina naj bi bila ogreta na 700stopinj C.
Najboljša rešitev kot hranilnik trenutno je res 2 rezervarja na 2 različnih višinah. Ko ne rabiš energije črpaš vodo v zgornjega. Glede na to, da je več ali manj cela Slovenija razgibana bi to bila super reč saj s tem… ...prikaži več res zmanjšaš stroške nadgradjne celega omrežja. 1 velik problem kot del evropskega omrežja rabimo močno omrežje saj elektrika nima nobenih podatko tako, da če je pre slabo lahko pride do preobremenitve od zunaj. Ločitev s tega omrežja pa ne pride v poštev.
? Tališče aluminija je 660 st. Celzija. V čem je poanta? Če gre samo za segrevanje blokov materiala in pozneje sproščanje te toplote, potem lahko vzameš skoraj karkoli (razen aluminija). Če pa želiš staljeno snov z namenom pretakanja, ponovno ne… ...prikaži več razumem zakaj aluminij - obstajajo enostavnejše in cenejše opcije.
PasjaProcesija: kdo je govoril o zaviranju hidroelekrarn? Ne gre za nobeno zaviranje hidroelektrarn, ko je višek sonca lahko pri delu hidroelekrarn zapreš dotok vode na turbino vendar tukaj energija ne gre v nič! Voda se samo nabira zadaj za jezom… ...prikaži več in se porabi takrat ko imamo manjko elektrike. Za dnevna nihanja je tak način idealen, kar pa se sezonskih nihanj tiče pa res pride v poštev tudi vodik tako kot si že omenil (poleg lesne biomase, bioplina, geotermalne energije ipd).
popokatopetl:TE lahko nadomestimo ne samo z sončnimi elektrarnami, temveč tudi z vetrom, lesno biomaso, geotermalno energijo in bioplinom, ter vodikom. Rezerve ne rabiš dosti, pozimi ko je sončne energije 5x manj kot poleti je veter veter nekajkrat močnejši kot poleti… ...prikaži več in se ravno izniči med sabo. Če pa ni ne sonca in ne vetra pa lahko kurimo lesno biomaso v TE (je ogljično nevtralna) in bioplin, ter vodik. Vodik dobimo z elektrolizo vode iz obnovljivih virov kadar so viški.
PasjaProcesija: glede izjave da je "bolj enostavno kot kopičenje enormnih količin vode je skladiščenje manjših količin vodika". Načeloma drži, vendar ne pozabi da je skupni izkoristek vodika okrog 30 %, pri črpalni hidroelektrarni (skladiščenje v obliki potencialne energije vode) pa… ...prikaži več je izkoristek bistveno boljši, kar 80 %. Če pa vodo skladiščimo za jezovi hidroelektrarn pa je izkoristek kar 90 %.
Skias: Koliko vode prenese zbiralnik se sprašuješ? Pri črpalni hidroelekrarni Avče toliko da lahko deluje kar 15 ur z močjo 185 MW (shranimo lahko kar 5 ur polne proizvodnje teša6). Pri ostalih hidroelekrarnah se je stvar dosti podobna, shranimo lahko… ...prikaži več vodo za polovico dneva do en dan. O kakšnem aluminiju sanjaš mi je uganka.
marko54 biomasa praktično odpade. V skladu z zadnjo podnebno konferenco se bodo izpusti CO2 iz vseh organskih materialov izenačili s premogom (CO2 kvote!). Poglej pod Biomass: ec.europa.eu/clima/eu-action/forests-and-agriculture/land-use-and-forestry-regulation-2021-2030_en (če povezava ne dela, je vmes vrinjen presledek - hrošč). (Bio)plin bo ostal… ...prikaži več za posebne primere, npr. elektrarno v Brestanici, katere namen je zagotavljanje stabilnega omrežja.
Kar se izkoristkov vodika tiče, sem malo za časom. Alkalne gorivne celice (vesoljski programi) so imele izkoristke okrog 70%, a nedosegljive tehnične zahteve za širšo uporabo - izredno čiste uporabljene kemikalije. Visokotemperaturne gorivne celice s trdnim elektrolitom imajo izkoristke preko… ...prikaži več 50% in so kot takšne bolj učinkovite od motorjev z notranjim izgorevanjem. Njihov problem je, da uporabljajo eksotične kemijske elemente - za 7 milijard ljudi materiala ni dovolj, za večje aplikacije pa.
Biomasa je CO2 nevtralna, kar pomeni da drevo v času rasti iz zraka vsrka toliko CO2ja kot se ga sprosti ko ga skurimo. Bilanca je enaka 0. Biomasa seveda ne bi imeli kot glavni vir proizvodnje elektrike, ampak samo za… ...prikaži več rezervo če slučajno kakšen dan ne bi sijalo sonce in hkrati tudi ne bi pihal veter. Biomaso bi imeli torej za zagotavljanje stabilnosti omrežja, z njo bi proizvedli na letni ravni samo 5 do 10 % vse elekrične energije.
Nisem elektroenergetik, zato ti bom verjel na besedo o izkoristkih hidroelektrarn. Se mi pa "čez palec" zdijo številke visoke. Kar pa Skias govori o aluminiju, bi utegnila biti pogosta napaka v prevodu. Mogoče je angleško besedo "alumina" prevedel v aluminij.… ...prikaži več Alumina bi bila aluminijev oksid (korund), ki ima tališče čez 2000 st. Celzija. Po domače bi temu rekli "kamen" ali "opeka", navaden nereaktiven material.
Jaz zelo dobro razumem, da je biomasa CO2 nevtralna, politiki pa mislijo drugače. Poglej povezavo zgoraj (na prelomu vrstic program pogosto vriva presledke - če ne dela, jih izbriši).
PasjaProcesija: Glede izkoristka shranjevanja elektrike v vodiku upoštevaš samo izkoristek gorivne celice, pozabljaš pa na izkoristek elektrolize in stiskanja (ali utekočinjenja) vodika. Da elektriko shranimo rabimo najprej narediti elektrolizo vode, nato vodik stisniti in šele nato pride na vrsto gorivna celica.
Tudi če uporabimo najboljše gorivne celice z 70 % izkoristkom imamo še vedno stiskanje in elektrolizo (ki so btw božjastno drage in nikakor niso primerne za splošno uporabo). Komercialno dostopne gorivne celice imajo izkoristek 50 % Izkoristek elektrolize je 70… ...prikaži več0 do maksimalno 80 % z najboljšo in najdražjo tehnologijo. Izkoristek stiskanja je 90 % (pri utekočinjenju pa še nižji. Torej skupni izkoristek vodika je: elektroliza x stiskanje x gorivna celica = 0,7 x 0,9 x 0,5=0.315 = 31,5 %.
Drži. Če so izkoristki hidroelektrarn tako visoki, potem jim gorivne celice v tem segmentu ne morejo konkurirati.
PasjaProcesija: Številke glede izkoristkov hidroelektrarn so prave, če ne verjameš lahko zgooglaš. Skopiraj v googla "hydro power plant average efficiency" in boš dobil "Hydroelectric powerplants are the most efficient means of producing electric energy. The efficiency of today's hydroelectric plant… ...prikaži več is about 90 percent.".
Nato pa še za črpalne elektrarne zgooglaj "pumped hydro power plant average efficiency". Dobil boš "In a complete PHES cycle, water is pumped from a lower to an upper reservoir and at a later time returns to the lower reservoir,… ...prikaži več, with a round-trip efficiency of about 80%."
Ne, bom verjel na besedo, ker očitno nisi blefer. Jaz se držim stvari, ki so mi bolj domače, predvsem kemija. Če pa imaš ti boljšo rešitev, ti to moram priznati. In ti priznam.
Kar se izkoriska tiče je shranjevanje električne energije z črpalnimi hidroelekrarnami skoraj 3x bolj učinkovito kot vodik. Vendar kar se tiče sezonskih nihanj (med poletjem in zimo) bi bilo v praksi skoraj nemogoče narediti tako veliko črpalno elektrarno, medtem ko… ...prikaži več pri vodiku to ni problem. Vodik kljub precej slabšemu izkoristku je odlična opcija za sezonsko shranjevanje električne energije.
Poleti ko je veliko sonca delamo vodik, ki ga nato pozimi kurimo v plinskih elektrarnah ki imajo 60 % izkoristka. Lahko pa bi uporabil tudi gorivne celice, vendar cenovno se po mojem mnenju precej bolj splača kuriti vodik v plinski elektrarni.
Tako da vodik ima svojo vlogo kar se shranjevanja tiče. :)
No, če imajo plinske elektrarne višje izkoristke, se uporabi njih. Pa ena mini finta, kako v tujini tudi shranjujejo pline: v opuščenih rudniških rovih. To zmanjšuje varnostna tveganja in znižuje stroške investicije.
Tako je, izkoristki dobrih plinskih elektrarn so malo večji kot komercialne gorivne celice, še bolj pomembno pa je to da je sama cena postavitve plinske elektrarne manjša kot pa cena za gorivne celice. Glede shranjevanja plina v opuščenih rudniških rovih… ...prikaži več pa ni slaba ideja.
Ok. Jutri odpreva firmo?
Najboljš ja :D
PasjaProcesija glede aluminija sem videl nekaj takega pred časom: https://balkangreenenergynews.com/thermal-energy-storage-twest-enables-co2-free-electricity-production-at-thermal-power-plants/ Pozabljamo na možnost geotermalne energije glede na to, da naj bi bil na goričkem speči volkan ali drugače rečeno ne rabimo vrtanja v velike golbine, rabimo samo vlagatelje.
Hmm shranjevanje plina v rudniki zveni zanimivo. Vem le, da sta 2 metodi. 1 je shranjevanje pod velikim pritiskom in druga ohladitev na -252.8°C in tako ga lahko skladiščiš v tekočem stanju. Pred leti so omenjali, da Slovenija skladišči svoj… ...prikaži več zemelski plin v Avstriji kar je skregano z logiko. Marko54 PasjaProcesija ideje so rešitve tudi vlagatelje bi se tudi našlo ampak največji kamen spotike je seveda birokratski mlin.
Veternice bi lahko imeli če ne bi imeli raznih iniciativ, ki vse skup dol bremzajo. Aja glede zbiranja vode za jezom sem pa mislil na nekaj drugega. Skratka, ko se rezervar napolni se pač spusti vodo skoz brez tega, da… ...prikaži več se proizvaja. 1 velik problem, hidroelektrarna, ki stoji še vedno ustvarja izgubo.
Skias: velikost jezu je tolikšna da lahko shrani za vodo za več kot 15 ur (takrat sonca že ni več) tako da to ni problem. Ja hidroelekrarna stoji, vendar potem vse proizvede nazaj toliko več kot je prej stala. Več… ...prikaži več sončnih elektrarn kot bomo imeli, cenejša bo elektrika.
Skias, to je pa druga pesem. Uporabljen je kompozit aluminij-grafit. Grafit je posebnež, edini material, ki se mu z naraščajočo temperaturo trdota veča (C-C kompozitni zavorni diski!), ima pa tudi želeno toplotno prevodnost; ravno tako električno, kar pa tu ni… ...prikaži več bistveno. V kompozitu se pri 700 st. Celzija aluminij stali, grafit pa (p)ostane trd in ohranja obliko. Namen je. da se kovina stali in kot taka bolje zadržuje toploto. Za višje temperature bi uporabili drugo kovino oz. zlitino in grafit.
Na tak način tudi proizvajalec teh blokov v grobem razlaga mehanizem delovanja: mgathermalstorage.com/about To komponento bi znali narediti tudi v Sloveniji. Včasih je v okolici Bleda obstajalo podjetje MS Production. Bili so specializirani za zavorne diske v dirkalnih avtomobilih -… ...prikaži več teoretično ozadje je podobno. Po javnih podatkih ne obstajajo več, ne vem pa za morebitne pravne naslednike. Prepričan sem, da bi Sinter iz Ljubljane (proizvajalec zavornih diskov) lahko naredil kaj podobnega.
Geotermalna energija: da, zamujamo priložnost. Bomo šli v to 30 let za Avstrijo, Nemčijo itd. Veter: bolj ne kot da. Slovenija ima v povprečju malo vetra. Izstopa Primorska, kjer je pa premočan. Primerna mesta so v zaledjih oceanov, kjer je… ...prikaži več veter blag in konstanten. Tega pri nas ni, oz. je primernih mest malo. Da, nekaj vetrnic lahko postavimo. Ampak mislim, da se ni vredno iti javne debate o smiselnosti, referendumov itd. Škoda zapravljanja časa za majhen vložek. Bolje iti v izrabo Sonca.
Utekočinje plinov: poteka po Lindejevem postopku. To "ohlajanje" si zelo poenostavljeno predstavljaj kot serijo hitrih razširitev (ekspanzij) plina. Pri hitri razširitvi se plinu temperatura močno zniža. Po več manjših korakih izvajaš postopek do njegovega vrelišča (ki ga ne moreš primerjati… ...prikaži več s temperaturo vode). Te tehnologije je v Sloveniji kar nekaj, najbrž pa nihče ne dela pri tako nizkih temperaturah. Kar pa ni nemogoče. Verjetno so se s tem bavili v Tovarni dušika Ruše, a to je preteklost.
Že metalurgi se pri svojem pridobivanju kisika srečujejo s podobno tehnologijo. Imamo tudi znanstvene inštitute, ki o tem področju veliko vedo in bi lahko nadzirali tuje dobavitelje tehnologije. Napak bi bilo podcenjevati domače znanje.
Ravno to je rak rana, da imamo vse znanje, tehnologijo in tudi vlagatelj bi se našel če ne bi bili birokratski postopki tako dolgi. Lep primer je sedaj ta NEK 2 o katerem eni sanjajo. 5 let gradnje in 5… ...prikaži več let za papirologijo. Papirologija mora biti rešena 1 2 3
Glede vetra se je omenjalo pred leti ene popolnoma drugačne veternice, ki so del ene vrste cepelina in delujejo na veliki višini. Moram pogledat višino saj 10km ne pride v poštef zaradi komercialnih letov. Pravzaprav vprašljivo za manjša letala, ker… ...prikaži več je ta reč pripeta dol na tla. Na sliki je bilo vozilo. Ja problem burje so ravno sunki vetra.
PasjaProcesija: Tudi vetra imamo kar nekaj, googlaj dokument "Celovit pregled potencialno ustreznih območij za izkoriščanje vetrne energije" in poglej zemljevid na strani označeni z številko 2, slika 3. ( www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/an_ove/posodobitev_2017/strokovne_podlage_ve-comb.pdf). Smiselna je izraba tako sonca kot vetra, seveda tudi geotermalna.
Utekočinjanje plinov je po eni strani dobro ker ne rabiš rezervoarjev z tako debelimi stenami (ni pritiska), po drugi strani pa je slabo ker za utekočinjanje porabiš kar nekaj več energije v primerjavi z stiskanjem, poleg tega imaš tudi izgube… ...prikaži več plina skozi čas (ker počasi izpareva). Pri stiskanju izgub skozi čas nimaš, vendar je skladiščenje težje, kaj pa se bolj splača bo pa pokazal čas.
Ravno to ni, noben vlagatelj ne bo investiral 10 milijard evrov v gradnjo zato da kasneje nihče ne bo hotel kupiti njegove elektrike. Kdo le bi hotel kupovati 4x dražjo elektriko iz novih jedrskih elektrarn?
marko54, to pa je širše, kot sem pričakoval. Upam, da povprečna hitrost vetra pri burji nekje tudi korigira njeno nestanovitnost. Brezveterje + nore hitrosti = v povprečju visoka hitrost. Sicer pa vem, da na Primorskem obstajajo mikrolokacije z relativno stalnim… ...prikaži več blagim vetrom. Problem vidim(o) drugje. Vemo kako je z birokracijo, označena območja pa sovpadijo z območji Natura 2000 ali še pomembnejšimi (npr. Triglavski narodni park). Ekologi večinoma ne bi pustili postavitev. S Soncem je lažje.
Glede vodika sem poizkusil najti hitro rešitev za njegovo shranjevanje, pa je to očitno na svetovnem nivoju omejujoč faktor za njegovo uporabo. Leta nazaj smo govorili o adsorpciji na žlahtne kovine (aDsorpcija je vezava na površino, aBsorpcija je vezava v… ...prikaži več volumen), kar za znatne količine absolutno odpade. Do akademskih člankov nimam brezplačnega dostopa, da bi bolje raziskal tematiko. Poizkuša se najti material v/na katerega bi se vodik zadovoljivo vezal. Primeri iz vsakdanjega življenja:...
...topnost kisika v vodi je okrog 3%, odvisno od temperature. Topnost plinskega amoniaka (NH3) ali klorovodika (HCl) pa je enormna. Več 100 litrov teh plinov lahko vežemo v 1 liter vodne raztopine! Shranjevanje tovrstnih raztopin je enostavnejše od plinov in… ...prikaži več tudi za vodik mora obstajati analog v naravi. Mogoče kar premog (ki sicer ni tekočina). Okrog 1/4 svetovnega vodika se že proizvede iz nahajališč v premogu, preostanek pa skoraj v celoti iz zemeljskega plina. Predpostavljam opciji:...
...da bo shranjevanje v premogu pokazalo zadovoljive rezultate. V tem primeru bi v zmlet premog vpihovali ali pod pritiskom vanj vezali vodik, obratno pa bi ga sproščali npr. s segrevanjem (pri čemer bi lahko uporabljali odpadno toploto iz njegovega sežiga).… ...prikaži več V končni fazi bi premog (ali podoben trden nosilec) ostal nespremenjen. Druga možnost je vezava v organske tekočine (metanol, aceton, toluen...), ki bodo izkazale ustrezno topnost. Ko se najde pravo topilo, najdemo obraten postopek.
Ekstracija je kemijski postopek, kjer se snov ločuje na podlagi razlik v topnosti v dveh različnih topilih. Hipotetično: vodik se topi v metanolu, ne pa v vodi. Metanol se pa topi v vodi. Zato se z vodikom obogaten metanol meša… ...prikaži več v vodo, pri čemer se sprošča vezan vodik. Metanol in voda se nato ločita z destilacijo, pri čemer uporabimo odpadno toploto iz sežiga in metanol ponovno uporabimo. Če še nihče ni naredil tega, ne pomeni da ni mogoče. Vedno pa je mogoče vodik prodati, kar pa ni naša tema:)
PasjaProcesija hvala za tako obširno obrazložitev. Do sedaj sem največ opravka z kemijo imel v moden Minecraft 😇 Lepo, da imamo parke samo me bolj motijo poleg birokratov razne organizacije kot je naprimer Alpe Adria...
Kaj pa tole: https://www.pv-magazine.com/2022/01/21/photovoltaic-thermal-panel-from-china/ sicer še nisem prebral izgleda pa zanimivo, da se to že prej ni pojavilo
https://cleantechnica.com/2022/01/25/reducing-wind-turbine-wakes-could-save-wind-farms-millions/
Dokler se Evropa na sistemskem nivoju vseh držav ne dogovori za enotno energetsko oskrbo in to spodbuja, bomo odvisni od raznih Putinov in ostalih, ki nam bodo zapirali pipice ali dvigovali cene plina. Trenutna fotovoltaika je očitno stihija, ki jo… ...prikaži več vsak krpa po svoje, nekomu deluje v redu, drug ima probleme. Očitno je treba elektroenergetski sistem posodobit v celoti !
Če ni možen priklop ne električno omrežje, se pa viški elektrike shranijo v baterije. To delajo Nemci.
to z baterijami je edino smiselno, kajti zamenjava je tako tako, še posebej, če je samo eno tarifna. in običajno čez dan nas ni doma, elektriko pa rabimo ponoči, to bo sploh potrebno, ko bomo imeli elektične avte.. bi pa… ...prikaži več morali se državljani organizirat in zahtevat drugačne pogoje. še posebej ko bodo inštalirane baterije. kajti prodaja v konicah ima ceno kot žafran pa tega nihče ne pove.
Cena baterij za 1x je previsoka
Smiselno že, ampak zaenkrat zelo drago za omembe vredno kapaciteto. Črpalne HE imajo omembe vredno, ampak je problem dobit lokacijo...
evo dam vam idejo zastonj, pa naj spar izvede akcijo štartaj slovenija. spremenite električno energijo v mehansko. naredite veikansko vzmet, in jo napenjajte z elektriko, ko se pa štrom rabi, pa se vzmet sprosti in poganja generatorje. če so eni… ...prikaži več to uporabljali v mestnem prometu, pa še mi to probimo. rabimo zapuščene hale, ni zajebanih baterij, ki niso razgradljive, jeklo je zelo dober reciklirni material, ni CO2 bi SO2 ni hrupa, je sam mal jajc treba imet, pa strica, ki bo dal peneze.
popokatopetl: cena baterij je okrog 100 € na kWh, kar je zelo podobna cena kot cena shranjevanja z črpalno elektrarno. Imaš pač zastarele podatke (verjetno že iz več let nazaj).
Ideja z vzmetmi je bistveno dražja kot ostali načini shranjevanja (baterije, črpalne elektrarne).
Zanimivo, na začetku je navedeno, da je zakonski rok za izdajo 30 dni. Aje že kdo vložil ovadbo za kršenje zakonskih rokov! Če je omrežje pre slabo zakaj se ga potem hitreje ne nadgradi. Če pogledate položnico lahko vidite kolikšen… ...prikaži več % gre za omrežje katerega so ne davno še dodatno podražili. Kam gre ves ta denar. Ne vem sicer kak je postopek mi je pa čudno, da se pred izgradnjo ne naredi preverbe koliko prenese priklop in na podlagi tega naredi izgradnjo saj v tem primeru bi moral bit pklop 100%
Saj predno dobiš soglasje se preveri stanje v omrežju. Zato pa traja kdaj malo dlje.
hribmed jaz sem govoril preden sploh začneš postavljat ne potek ko že imaš postavljeno. Imamo pa primer, ko je nekdo dobil vsa dovoljenja za izgradnjo mislim, da je bila hidroelektrarna pa mu niso na koncu hoteli dati dovoljenja za zagon.