Tik pred volitvami aprila 2022 je takratna koalicija sprejela zakon o stanovanjski jamstveni shemi za mlade (ZSJSM), ki je začel veljati maja istega leta, prvi krediti pa so bili na voljo novembra.
Spomnimo, jamstvena shema je namenjena mladim do 38 let, ki niso kreditno sposobni, zato pri komercialnih bankah ne morejo dobiti stanovanjskega kredita. Na podlagi zakona pa lahko država prek SID banke, ki shemo izvaja, tem prosilcem ob prvem reševanju stanovanjskega problema daje jamstvo (zavarovanje) za najem bančnega posojila do 200.000 evrov in z ročnostjo do 30 let. Ob tem morajo imeti še 20 odstotkov lastnih sredstev, pogoj pa je tudi višina plače, ki ne sme presegati 1,5-kratnika povprečne plače.
Nabiranje političnih točk
Zakonu, ki ga je takrat v parlamentarno proceduro vložila skupina poslancev, s prvo podpisanim Danielom Krivcem iz SDS, pripravljali pa so ga v podmladku SDS, so že v postopku sprejema očitali, da v praksi ne bo zaživel ter da gre le za nabiranje političnih točk pred prihajajočimi volitvami.
V Združenju bank Slovenije so takrat zakonu očitali, da je za banke pri odločanju o odobritvi in znesku kredita na prvem mestu prosilčeva kreditna sposobnost, šele potem pride na vrsto vprašanje zavarovanja. "Tako bodo banke ravnale tudi po uveljavitvi zakona, zato je vprašljivo, ali bo namen, upoštevaje ciljno skupino kreditojemalcev, kot je opredeljena v zakona, dosežen.“
Decembra 2022, ko je že bila na vladi zdajšnja koalicija, je minister za finance Klemen Boštjančič v državnem zboru povedal, da je zakon tako slab, da se ga niti ne splača popravljati. Da jamstvena shema ni zaživela, je po njegovem mnenju krivo predvsem dejstvo, da posojilojemalec, ki mu banka lahko odobri zaprošeni znesek posojila po redni ponudbi, pravzaprav ni upravičen do posojila z jamstvom. Drug pomemben razlog je, da zakon zahteva 20 odstotkov lastne udeležbe, pri čemer taki posojilojemalci sploh nimajo dovolj lastnih sredstev.
Od 1,2 milijarde evrov razdelili le 101 milijon
Po dveh in pol letih, odkar je SID banka razpisala prvo jamstveno kvoto, je jasno, da je bil zakon strel v prazno.
Banke se za kvote potegujejo na podlagi efektivne obrestne mere, prednost pa imajo tiste, ki zagotovijo najnižjo skupno efektivno obrestno mero posojil. Zakon namreč določa, da mora biti efektivna obrestna mera na dan sklenitve kreditne pogodbe nižja od efektivne obrestne mere posojila pod enakimi pogoji, ki bi ga isti posojilojemalec najel pri isti banki brez poroštva države.
Kot kažejo podatki, ki nam jih je posredovala SID banka, pretiranega zanimanja komercialnih bank ni. V štirih pozivih so bankam od razpoložljivih 1,2 milijarde evrov, dodelili natančno 101 milijon evrov jamstev, so povedali na SID. Vsako leto je skladno z zakonom na voljo 300 milijonov evrov.
V prvem svežnju novembra 2022 so dodelili 28 milijonov evrov, od tega 15 milijonov evrov BKS Bank, po pet milijonov evrov takratni NKBM in Delavski hranilnici in tri milijone evrov SKB.
V drugem pozivu jeseni 2023 so dodelili 70 milijonov evrov, od tega 15 milijonov evrov BKS Bank, 50 milijonov evrov NLB in pet milijonov evrov Delavski hranilnici.
V začetku leta 2024 so objavili tretji poziv, v okviru katerega je Delavska hranilnica prejela tri milijone evrov jamstev.
Letos januarja so objavili četrti poziv, na katerega pa se ni odzvala prav nobena banka hranilnica v Sloveniji, pravijo v SID banki.
Banka Slovenije je omilila pogoje
Na vprašanje, zakaj ni zanimanja bank in hranilnic, na SID odgovarjajo, da se je zaradi "spremembe sklepa sveta Banke Slovenije o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja potrošnikov, 1. julija 2023, ciljna skupina upravičenih posameznikov dodatno zožila. Po sprostitvi makrobonitetnih ukrepov so do kreditov iz redne ponudbe bank prišli tudi prej kreditno manj sposobni kreditojemalci, kar je posledično zmanjšalo relevantnost državnih jamstev po ZSJSM. Iz tega razloga tudi leta 2024 jamstva RS po ZSJSM, ne glede na dodelitev jamstvene kvote eni hranilnici, niso bila koriščena in novi krediti z jamstvom po zakonu niso bili sklenjeni."
V nekaterih bankah niso sklenili niti ene kreditne pogodbe
Kot pravijo v bankah, pa velikega zanimanja za najem kreditov v okviru jamstvene sheme nikoli ni bilo. "Za ponudbe v okviru sheme za fizične osebe drži, da smo se prijavili dvakrat. Vendar kredita v nobenem od primerov nismo sklenili, saj so bili pogoji financiranja za to shemo za nas neustrezni," so povedali v BKS Bank.
NLB je kandidirala na drugem povabilu bankam k oddaji ponudb in prejela jamstveno kvoto 50 milijonov evrov. "Rok za sklenitev kreditnih pogodb iz jamstvene kvote se je iztekel 31. januarja 2024. Krediti po tej shemi pri NLB torej niso več na voljo. V NLB smo sicer zaznavali izjemno nizek interes potrošnikov za to jamstveno shemo, zato se na ponoven razpis nismo prijavili." Koliko kreditov so sklenili, niso odgovorili.
V takratni NKBM so v okviru jamstvene sheme od novembra 2022 do februarja 2024 mladim ponujali kredite, katerih obrestna mera je bila za 0,1 odstotne točke nižja od obrestne mere iz redne ponudbe. Zanimanje pa je bilo, kot so povedali v OTP banki, izredno majhno, zato se "banka ni prijavila na poziv SID, ki je bil objavljen januarja letos."
Shema naj bi se skladno z zakonom izvajala do leta 2032, a kot so povedali na SID banki, "zaenkrat interesa bank ni, zato SID banka povabil ne bo objavljala."
katarina.n.mal@styria-media.si
No ja, banke so mladim vendarle odobrile za 110 milijonov € kreditov, po obrestni meri, ki je bila nižja od tržne. Sicer bi najbrž do kredita prišli tudi brez jamstva države, a so tako pri bankah dosegli nižje obresti. Že… ...prikaži veče 0,1% nižja obrestna mera pri 110.000.000€ v 30 letih lahko pomeni do 2.500.000€ PRIHRANKA za vse udeležene in toliko nižji dobiček bank. Banke ponudbe zato seveda niso široko oglaševale, bi pa to lahko storilo ministrstvo za solidarno prihodnost, če jim je toliko do stanovanj.
Kaj ni jasno, to je taktika, ki jo SDS izvaja na osnovi kumrovške skripte JJ, ki daje navodila kako osrečiti ljudi, da jim nič ne daš ali pa da jim še pobereš. Kako je tiste, obečanje, ludom radovanje....
banke nimajo interesa