V ponedeljek in torek – deloma še v sredo – lahko pričakujemo nizke jutranje temperature, smo poročali. Po nižinah večjega dela Slovenije pričakujemo večinoma temperature med -4 in -1 stopinj Celzija, še bolj mraz bo v tako imenovanih mraziščih, nam je zaupal meteorolog Branko Gregorčič. V Sloveniji je najbolj znano mrazišče Babno Polje, ki velja za eno najhladnejših naseljenih krajev v državi, ter nekatere kotanje na Notranjskem in Kočevskem.
Pozeba
Ob mili zimi se je letos narava prebudila prej. Vegetacija je prehitevala za 10 do 14 dni. Tako so rastline že v občutljivih fazah razvoja, vdor hladnega zraka pa bo gotovo povzročil pozebo.
Vpliv nizkih temperatur na rastline je odvisen od vrste rastline, njene razvojne faze in sorte in same tehnologije pridelave. Poleg tega tudi lega, na kateri je rastlina posajena, igra pomembno vlogo pri stopnji poškodbe.
Kritične temperature za posamezne rastline glede na razvoj letos
Najbolj ogrožene so rastline, ki zgodaj odženejo ali cvetijo (na primer koščičarji), saj jih nizke temperature močno prizadenejo. Na nizke temperature so občutljive tudi toploljubne rastline.
V veliki nevarnosti bodo prihodnji teden tudi nezaščiteni mladi poganjki in zgodnje sadike. Ni najboljše, če ste že posadili paradižnik, papriko, bučke ali fižol. Žal bodo vrtnine brez zaščite poškodovane. Te rastline bi morali sejati šele, ko mine nevarnost pozebe. Na prosto v tem času v osrednjem delu Slovenije tudi ni primerno saditi krompirja.
Agrometeorologinja Andreja Sušnik je za Žurnal24 razkrila kritične temperature za posamezne sadne vrste glede na razvoj letos:
- Marelice: -0,5 stopinje Celzija (začetne faze razvoja plodov).
- Breskve: -2,2 stopinje Celzija (polno cvetenje), -1 stopinje Celzija (debelitev plodov).
- Češnje: -4,5 stopinje Celzija (odpiranje brsta), -1,7 stopinje Celzija (polno cvetenje).
- Jablane: -4 stopinje Celzija (odpiranje brsta).
- Hruške: -6 stopinj Celzija (odpiranje brsta), -1,6 stopinje Celzija (polno cvetenje).
- Vinska trta: -8 stopinj Celzija (nabrekanje brsta), -2 stopinji Celzija (odpiranje brsta).
- Kaki: 0 stopinj Celzija.
Katere rastline so bolj odporne na mraz?
Agrometeorologinja Sušnik nam je pojasnila tudi, katere so odporne vrtnine, ki jih lahko sejemo zgodaj spomladi:
- Prenesejo do -7 stopinj Celzija: Špinača, bob, grah, redkvica, čebula, por.
- Prenesejo rahel mraz: Solata, korenje, pesa, brokoli, zelje (sredi pomladi: april–maj).
Kako zaščititi rastline pred pozebo?
- Priskrbite nagrobne sveče
"V rastlinjaku čez noč prižgite kakšno nagrobno svečo. Mogoče se vam zdi smešno, vendar deluje," pravi agronom in pridelovalec Drago Belec, ki nam je pred časom podal nasvete, kako zaščititi rastline pred pozebo. V manjši topli gredi bo zadostovala ena sveča, v rastlinjaku, velikem od 10 do 12 kvadratnih metrov, pa prižgite dve do tri svečke. Metoda je sicer draga in je učinkovita le v brezvetrju, je pa sprejemljiva za varovanje tržno zanimivih sadnih vrst. Dobro se je že izkazala v preteklih letih pri varovanju breskev v odcvetanju pri negativnih temperaturah pod –3 stopinjami Celzija. - "Čim več koprene!"
Vrtnine pokrijte z več plastmi koprene, svetuje Belec: "Koprene se razlikujejo po debelini. Če imate tanjšo, poletno, jih položite več. Tudi če imate zimske, ne bo škodilo, če gredo pokrijete z več koprenami. Čim več, bolje bo." Manjše grmiče in drevesa ovijte v kopreno v celoti do tal, brez odprtine na vrhu. Če nimate koprene, dobro učinkuje tudi slama. Pokrijte tudi krompir, jagodičevje in sadno drevje, kolikor se le da. - Plinski grelnik
Ker velikih sadnih dreves ni vedno mogoče pokriti s kopreno, pridelovalec pravi, da lahko pridejo v poštev tudi plinski grelniki, vendar le v primerih, ko gre le za nekaj dreves. Ogljikov dioksid, ki se sprošča pri gorenju, pomaga pri učinku "lokalne tople grede", vodna para, ki se sprošča, pa ustvari meglo, ki zmanjša radiacijsko ohlajanje zraka. - Biostimulatorji
Agrometeorologinja Sušnik apelira, da uporabljate biostimulatorje kot način povečanja odpornosti rastlin pred pozebo. Rastlinski ekstrakti, aminokisline, huminske snovi ali mikroorganizmi lahko spodbujajo rastline k boljšemu odzivu na okoljske stresorje. - Mulčenje
Z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano medtem priporočajo mulčenje, saj negovana ledina z večjo listno površino odbije več sončnega sevanja podnevi, ponoči pa odda več toplote zaradi transpiracije. Travno rušo je koristno pomulčiti tik nad tlemi, da se uniči večina listne mase. Tako bodo izgube toplote s transpiracijo čim manjše. Najbolj ugoden vpliv proti pozebi imajo gola tla, ki pa morajo biti kompaktna in vlažna. - Namakanje
Vlažna in zbita tla vpijejo čez dan veliko več toplote kot lahka in suha. - Vetrnice
Uporabljajte vetrnice, s katerimi v jutranjih urah, ko je izhlapevanje največje, mešate toplejši zrak iz višjih plasti in tako zvišate nizke temperature v okolici krošenj.
Kaj storiti, če vaše rastline vseeno prizadene pozeba?
Posledice pozebe
Posledice pozebe se ne bodo odražale le v trenutnih težavah, temveč tudi v dolgoročnih izzivih za kmetovalce in potrošnike. Oslabljene rastline, ki jih prizadenejo nizke temperature, postanejo bolj ranljive za različne bolezni in škodljivce. Ko so enkrat izčrpane zaradi zmrzali, se težko spopadajo s sušo, vročino in drugimi neugodnimi vremenskimi razmerami, ki lahko še dodatno poslabšajo njihovo zdravje in kakovost pridelkov.
V trajnih nasadih, kot so sadovnjaki in vinogradi, lahko pozeba povzroči daljnosežne poškodbe, ki se bodo kazale tudi v prihodnjih letih. Kmetje bodo morda morali znova saditi rastline ali sprejeti druge ukrepe, ki bodo podražili pridelavo in upočasnili proces rasti. To pomeni, da bo pridelek v naslednjih letih bistveno manjši, kar bo še dodatno zmanjšalo razpoložljivost sadja in zelenjave na trgu. Tako bomo v prihodnosti verjetno priča višjim cenam hrane, manjši dostopnosti nekaterih pridelkov in dolgoročnim spremembam v kmetijstvu, ki bodo vplivale na vsakdanje življenje tako kmetov kot tudi potrošnikov.
Kmetje lahko sicer ob večji škodi zaradi pozebe uveljavljajo pomoč na podlagi zakona o naravnih nesrečah.
Isti scenarij se pojavlja že nekaj let
Že nekaj let se ponavlja isti scenarij, ko obdobju toplejšega vremena in zgodnejšega fenološkega razvoja sledi hiter padec temperature. Trendi kažejo, da so zato pozebe v Sloveniji v zadnjih desetletjih vse pogostejše in povzročajo večjo škodo. Na Agenciji Republike Slovenije za okolje so naredili analizo največje škode po pozebi v preteklih letih:
- 2012 (pozeba sredi aprila),
- 2016 (pozeba konec aprila),
- 2017 (20.–22. april),
- 2020 (pozeba konec marca),
- 2021 (druga dekada marca ter 6.–8. april)
- 2024 (med 17. in 22. aprilom).
Največje škode po pozebi v preteklih letih:
— ARSO vreme (@meteoSI) March 18, 2025
➡︎ 2012 (pozeba sredi aprila),
➡︎ 2016 (pozeba konec aprila),
➡︎ 2017 (20.–22. april),
➡︎ 2020 (pozeba konec marca),
➡︎ 2021 (druga dekada marca ter 6.–8. april)
➡︎ 2024 (med 17. in 22. aprilom).
🧵8/9
Vse to se dogaja zaradi globalnega segrevanja. "Posledice globalnega segrevanja se kažejo že kar nekaj let in niso vsako leto enake. Predvsem pa bi lahko povzeli, da so rezultat globalnega segrevanja številni ekstremni dogodki. Ti se pojavljajo nepričakovano in tudi brez pravila," so navedli na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS).
Povsem so se porušili sezonski trendi, pravijo. "Pridelovalci se soočajo s sušami v različnih obdobjih leta, prav tako z občasno pretirano močo. V določenih letih tudi s poplavami. Vse to vpliva na kmetijsko pridelavo, saj skoraj ni leta, da se kmetje ne bi soočali z določenimi posledicami ekstremnih vremenskih razmer. Takim situacijam se je izredno težko prilagoditi," so podčrtali.
Najbolj pridelek zascitis tako, da počakas do nekega normalnega termina za sajenje...ja pač bos imel pridelek zrel kaksne 14 dni pozneje kot sosedje, s katerimi tekmujes kdo bo prej vrt prekopal, zasadil,..... ah ta slovenska folklora!
Mama ti je globalno segrevanje ;) NATO vaje, ki ob zmrzalih vedno potekajo in njihovo zapraševanje neba tudi zdaj je tako pa nima z zmrzaljo nobene veze kajne ;)
Zanimivo,celo zimo je bilo nebo prekrižano s črtami,zdaj pa nobene črte več,le kaj se dogaja z vremenom