Umrl režiser Franci Slak

Posnel je prek dvajset kratkih, celovečernih in TV filmov, med drugim celovečerne filme Krizno obdobje, Eva, Butnskala, Hudodelci, Ko zaprem oči in Pesnikov portret z dvojnikom. Posnel je tudi številne dokumentarne televizijske portrete, med njimi Jožeta Pučnika, Marka Pogačnika, Draga Jančarja in Friderika Barage. Leta 1989 je prejel nagrado Prešernovega sklada.

Slakov Ko zaprem oči je bil tudi prvi slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja. S Hudodelci se je uvrstil v tekmovalni program berlinskega festivala. Kot producent je sodeloval tudi pri filmih Outsider Andreja Košaka (1996) in Slepa pega Hanne A. W. Slak (2002).
Rodil se je 1. februarja leta 1953 v Krškem. Vpisal se je na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) v Ljubljani, nato pa študij filmske režije dokončal v Lodzu na Poljskem, kjer je tudi magistriral.

Od 1980 dalje je predaval na AGRFT v Ljubljani in bil nekaj let predstojnik filmskega oddelka na AGRFT v Ljubljani. Nazadnje je bil redni profesor za filmsko režijo. Nastopal je tudi v vlogi scenarista, montažerja, direktorja fotografije, igralca. Pred smrtjo je posnel film za televizijo Kakor v nebesih, tako na zemlji, ki je trenutno še v postprodukciji, so ob smrti zapisali na Filmskem skladu RS.

Slak je na prelomu stoletja posnel odmevno izvirno igrano televizijsko nadaljevanko v petih delih z naslovom Prešeren, v kateri je v naslovni vlogi nastopil Pavle Ravnohrib. Nadaljevanka Prešeren, v filmske slike prelita pripoved o razburkanem življenju največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, še vedno sodi med največje projekte igranega programa TVS. Prvič so jo predvajali leta 2001.

Po številnih zapletih je nastala še filmska različica, Pesnikov portret z dvojnikom, s katerim se je Slak po desetih letih vrnil na velika platna. Premiera je bila na 6. festivalu slovenskega filma v Celju leta 2003. Pred štirimi leti si je Slak prizadeval posneti celovečerni film Klet, a od Filmskega sklada RS ni dobil zelene luči.
Prejel je več nagrad: za celovečerne filme Badjurovo nagrado (1981, 1985, 1987) ter nagrado Prešernovega sklada za celovečerni film Hudodelci in izvirno TV igro Nasmehi (1989).