Začenja se že šesto leto zelo uspešne akcije Heroji furajo v pižamah, v okviru katere je zavod Vozim s partnerji v projektu veliko naredil za širitev zavesti o nevarnosti pitja alkohola predvsem med mladimi, preko njih pa tudi med starejšimi udeleženci prometa.
Predstavnik zavoda Vozim David Razboršek je ob predstavitvi nove akcije, med katero so se osredotočili na problem vožnje pod vplivom alkohol z vidika nesreč v nočnem času, izpostavil, da so od začetka akcije dosegli precejšnji napredek, saj se je število prometnih nesreč, v katerih so udeleženi vinjeni mladi, v tem času prepolovilo. Opažajo celo, da so mladi postali v prometu celo bolj resni in bi morali biti celo vzor starejšim voznikom in upajo, da bo tako tudi, ko bodo današnji mladi postali starejši vozniki.
Iniciativa Heroji furajo v pižamah torej vstopa že v šesto leto, v katerem se bodo posvetili vožnji v vinjenem stanju ponoči. Pri agenciji Luna, ki podpira akcijo, so se odločili izhajati iz dejstva, da je pred gostilno tradicionalno »največji car« tisti, ki parkiran najbliže lokalu. Vendar pa si nevede s pitjem pogosto rezerviramo tudi parkirna mesta, ki si jih ne želimo: drevo, parkirni količek, betonsko ograjo in podobne ovire, v katerih lahko tragično končno svojo vožnjo v vinjenem stanju. In ta parkirišča bi radi z akcijo spremenili v varno pot domov.
Ne le zaradi kazni
Matjaž Leskovar z Generalne policijske uprave je povedal, da pri njih še vedno prevladuje miselnost, kako bomo prometni prekršek storili brez posledic namesto da bi razmišljali, da ga ne bomo storili zaradi sebe in drugih. Vendar pa se mu zdi, da se zavedanje pomena prometnih predpisov počasi povečuje. Mladi se namreč zavedajo, da spoštovanje pravil prinaša pozitivne posledice in da imamo vsi od tega korist. Bolj varni smo namreč tako mi kot tudi drugi udeleženci v prometu. Zavedati se moramo, da pravil ne spoštujemo zaradi kazni ampak zato, da bomo domov prišli živi, in da naša dejana vplivajo tudi na druge.
Statistika sicer kaše, da največ nesreč vozniki pod vplivom alkohola dejansko povzročijo v petek in soboto ponoči. Največ nesreč se zgodi med dvajseto uro zvečer in šesto uro zjutraj, največ povzročiteljev pa je iz starostne skupine med 25 in 34 leti, ki jim sledi skupina voznikov med 35 in 44 letom starosti. Kar 75 odstotkov nesreč v tem času povzročijo vozniki avtomobilov, sledijo jim kolesarji, ki se za kolo pogosto odločijo kot za alternativo avtomobilu, sedem odstotkov povzročiteljev pa je voznikov mopedov, motociklov in drugih enoslednih motornih vozil.
Leskovar dodaja, da se je povprečna koncentracija alkohola z 1,41 v zadnjem letu povečala na 1,44 grama alkohola v kilogramu krvi, kar je veliko. Ob tem poudarja, da ima razgradnja alkohola v telesu določene zakonitosti in alkohol v našem telesu ostane še dolgo časa. Če gremo zvečer ob desetih recimo spat vinjeni, bomo zjutraj ob šestih verjetno še vedno vozili pod vplivom alkohola.
Slovenci pozitivno sprejemamo pitje
Karmen Heningsman z NIJZ, kjer so v zadnjem času tudi izvedli več akcij proti pitju alkohola, ugotavlja, da imamo Slovenci zelo sprejemajoč odnos do pitja alkohola. Hkrati je alkohol tudi zelo dostopen. Žal smo visoko v evropskem povprečju tudi, ko gre za nezaželene posledice pitja alkohola.
Zato poskušajo spreminjati odnos do pitja alkohola. V okviru enega od temeljnih projektov so v zdravstveno vzgojne centre in centre za krepitev zdravja uvedli individualno svetovanje za tiste, ki hočejo opustiti ali zmanjšati vplive alkohola na njihova življenja. Izkazalo se je, da je od okoli 4.000 ljudi, ki so sodelovali v projektu, četrtina zmanjšala količino popitega alkohola.
Antropolog Dan Podjed, ki se je v okviru svojih raziskav ukvarjal tudi z alkoholizmom med Slovenci in prometom, pravi, da se Slovenci ne znamo zabavati brez alkohola, kar kaže že ogromno število izrazov za »biti pijan«. To pove veliko o tem, v kakšnem družbenem okolju živimo.
Opaža pa, da se okolje tudi v Sloveniji spreminja. Upanje polaga predvsem na mlade in to ne le glede njihovega vpliva na njihove starše ampak bolj v smislu trajnostnega pogleda na družbo. Odrašča namreč generacija, ki bo vzgajala svoje starše. Podjed pravi, da se le tako lahko izvijemo iz dvajsetega stoletja, ki sta ga obeležila alkohol in avtomobil. Lahko smo, pravi Podjed, brez alkohola ali pa ne sedemo za volan avtomobila. Tudi za avtomobile pravi, da lahko živimo brez njih.
Dodaja pa, da bi lahko za začetek morda prilagodili cene taksijev, da bi bili mladim bolj dostopni in bi jih laže sprejeli kot alternativo za lastni avtomobil in ne bi brez potrebe tvegali.
Pri projektu Heroji furajo v pižamah že od začetkov sodeluje tudi Toyota Slovenija. Njen predstavnik Gregor Mauko pravi, da so sami avtomobili v zadnjih letih tehnološko močno napredovali in so opremljeni z vrsto asistenčnih sistemov, ki varujejo voznike. Vendar pa pri Toyoti izhajajo iz stališča, da je vozilo treba pripraviti tako, da bo v sili pomagalo vozniku, ne bo pa prevzelo njegove odgovornosti. Alkoholizirani voznik torej ne spada za volan.
Zavedajo pa se tudi, da gre družba v smer mobilnosti, v katere središču ni nujno osebni avtomobil, in to želijo pripeljati ljudem. Na tem področju Toyota Slovenija veliko dela in je vodilna celo v okviru Toyote. Med drugim so v Kočevju izvedli projekt ToyotaGo, v okviru katerega se sprašujejo, če je potreba ljudi na podeželju po takšni vrsti mobilnosti. Vendar pa gre za dolgoročni projekt, v okviru katerega bodo poskusili spremeniti navade ljudi in jim dati možnost alternative osebnemu avtu.
