Na naših cestah je v letošnjem letu do 27. avgusta umrlo 81 udeležencev cestnega prometa, kar je 15 smrtnih žrtev manj kot v enakem obdobju lani. "Po letu 2015, ko smo obstali v smislu prometne varnosti, in letu 2016, ko se je celo poslabšala, se sedaj kaže boljši trend," je povedal Igor Velov, direktor Agencije za varnost prometa. "Ne le to, da je manj žrtev kot zadnji dve leti, imamo tudi manj nesreč, manj je lahko in težko telesno poškodovanih."
Najpogostejši vzrok prometnih nesreč je še vedno neprilagojena hitrost, v teh nesrečah je umrlo kar 33 udeležencev, ki ji sledi nepravilna stran ali smer vožnje in neupoštevanje pravil o prednosti. "V poletnim obdobjem smo lahko do neke mere zadovoljni z mesecem junijem in avgustom, julij po smrtnih žrtvah izstopa," je povedal Ivan Kapun s policije.
Zaskrbljujoče veliko smrtnih žrtev med motoristi
Statistika kaže, da je v letošnjem letu na cestah umrlo največ voznikov enoslednih motornih vozil (motoristov in mopedistov), in sicer kar 23, šele nato sledijo vozniki osebnih avtomobilov.
"Žal se je uresničilo, kar smo predvidevali ob začetku nacionalne akcije v marcu," je dejal Velov in predstavil ugotovitve analize nesreč motoristov. "Za nas je pomembno, da vemo, kaj je razlog, kaj žene voznika, da naredi usodno napako," je poudaril. "Ko prepoznamo težavo, lažje najdemo rešitve."
Analiza je pokazala, da so se večinoma ponesrečili motoristi na turističnih vožnjah. "Ne gre za to, da gre nekdo v službo in nazaj ali do trgovine, ampak večinoma za turistične vožnje, s katerimi je povezana utrujenost," je dejal Velov. "Prav tako je narobe, da govorimo o starosti motorista ali o tem, koliko časa ima vozniško dovoljenje. Kratek motoristični staž in malo izkušenj pripelje do tretjega najpomembnejšega vzroka nesreč, t. j., da je bila v kritični situaciji sprejeta napačna odločitev."
Kot primer je navedel primer voznika motornega vozila, udeleženega v eni od prometnih nesreč, ki se je osem ur vozil po vroči jadranski magistrali. "Ko je prišel v Slovenijo, je, namesto, da bi nadaljeval po najkrajši poti, po avtocesti, ki je tudi najbolj varna, se je odločil, da gre po stranskih poteh, zato ker so tam 'fajn' ovinki," je navedel. "Sami moramo biti dovolj odgovorni, da ne precenjujemo svojih vozniških sposobnosti in podcenjujemo voznih razmer.
Tudi na cesti nam ni mar za drugega
Dragam Petrovac z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani je izpostavil, da žal sociološka ugotovitev o zmanjšanem občutku odgovornosti v širši družbi velja tudi na cesti. "Iz že starega in prepričljivega rekla – voziš, kakor živiš – se da povezati vedenje nekaterih na cesti, s splošnim pomanjkanjem odgovornosti in občutka za soljudi na mnogih področjih," je dejal. "Kdor je močnejši, lahko ravna s šibkejšimi, ki so mu podrejeni, kakor mu je volja."
Ugotavljal je, da je človek vrednota tam, kjer je družbena enakot višja. "Tam tudi v cestnem prometu veljajo drugačna pravila kot v manj enakih okoljih," je dejal in opozoril na reklame večine evropskih in neevropskih proizvajalcev vozil. "Vsi spodbujajo športne užitke, strastno vožnjo in podobno veselje, ki ga mora imeti voznik, ko sede za volan. Varna vožnja, transport z ene točke na drugo ni nekaj, s čimer bi bili proizvajalci zadovoljni."
Kot izjemo je navedel reklamo za Volvo, v katerem je proizvajalec kupcev zadnjega modela sporočal, da so si zadali en sam cilj, da v njihovem vozilu ne bo nihče umrl. "Nobenih besed o strastni vožnji, o dinamiki, pospeških," je dejal. "Avtomobil je očitno narejen v nasprotju z zakonskimi prepovedmi, ni ga izdelka, ki bi bolj spodbujal nevarno in nedovoljeno uporabo."
Ne kaznovanje, sprememba miselnosti
Velov je poudaril, da kot direktor Agencije za varnost v prometu ni zagovornik kaznovanja. "Kaznovanje je le eden od ukrepov," je poudaril. "Če se bojimo kazni, bo verjetno tudi to pripomoglo k našemo obnašanju, a delo agencije je v tem, da poskušamo vplivati na miselnost ljudi."
Še zelo na začetku smo tudi glede uporabe mobitelov med vožnjo. "Težko rečemo, da gre na bolje, če že, je to zlasti v novejših avtomobilih, ki imajo vgrajene sisteme za prostoročno telefoniranje," je pojasnil Kapun. "Do določene mere izboljša situacijo, čeravno je tudi takšno telefoniranje moteče, saj ima voznik z njim zaposlen večji del možganov, ki bi sicer moral biti na voljo za vožnjo."
Država je pogoltna in prometne nesreče ji gredo močno na roko, da lahko zviša kazni, varnost je pri vsem skupaj nepomembna.
Kdo se ti bo pa z motorjem vozil po avtocesti? Vsi spodbujajo športne užitke, strastno vožnjo in podobno veselje. In kaj je s tem narobe. Saj v vožnji avta moraš uživati.
Ali vozniška sposobnost pomeni, da lahko sposobni vozijo 200km/h, nesposobni pa 50 km/h, ali kaj ste mislili z vozniškimi sposobnostmi.