Novosti zakona o voznikih razočaranje za stroko

"Kako lahko uradniki na takšen način zavrnejo pobude tako vladne agencije kot tudi največje nevladne organizacije s področja prometa?," se je razočarano spraševal Jure Kostanjšek, sekretar komisije za vzgojo in varnost v cestnem prometu AMZS, ko smo ga prosili za komentar na objavljeno besedilo spremenjenega Zakona o voznikih. 

Po šestih letih od uveljavitve in z velikansko zamudo, saj so bile spremembe napovedane že za lansko leto, bo država le nekoliko popravila enega izmed treh temeljnih zakonov s področja cestnega prometa. 

Strokovna javnost je pričakovala veliko sprememb v smeri celostnega pristopa k najbolj ranljivim skupinam prometnih udeležencev in izboljšanje podlage za transparentno delovanje šol voženj. Novi zakon je izboljšal le slednje, saj uvaja spremembe, ki naj bi preprečevale malverzacije v šolah vožnje. 

Dobi izpit za motor in je takoj izenačen s statusom izkušenega voznika

Pisci novele pa niso upoštevali predloga tako Agencije za varnost v cestnem prometu (AVP) kot tudi AMZS, naj se država odzove na spremembe z množičnim porastom registriranih motornih koles na naših cestah v zadnjih letih ter tragično bilanco med motoristi. Motoristi namreč samo letos sestavljajo kar petino vseh smrtnih žrtev v prometu, poleg tega so številni utrpeli hude, tudi trajne poškodbe.

Obe organizaciji sta ministrstvu za infrastrukturo, ki ga vodi Peter Gašperšič, predlagali spremembo zakona v delu, ki govori o mladih voznikih. Izhajali so iz bistveno drugačnih veščin, ki so potrebni za varno obvladovanje motorja v primerjavi z avtomobilom.

Po predlogu bi tako vsak motorist, ki opravi izpit kategorije A, dve leti veljal za mladega voznika motorja, pa četudi bi že od prej posedoval izpit za avto. Po zdajšnji ureditvi namreč nek voznik avta z več kot dvoletnim staležem, ki naknadno opravi še izpit za motor, avtomatično že velja za izkušenega voznika tega tipa motornega vozila. 

"Motorji so v zadnjih letih močan trend, mladi in tudi malo manj mladi si jih množično kupujejo. S tem ni popolnoma nič narobe, ampak država mora te spremembe prepoznati in jih pravilno nasloviti," opozarja Jure Kostanjšek. "Tehnika vožnje pri obladovanju motorja je popolnoma drugačna kot pri avtu. Vsako leto imamo ogromno mrtvih motoristov. Poleg tega pa še ogromno takšnih, o katerih v javnosti sploh ne govorimo in so na rehabilitaciji v centru Soča. Imajo hude, marsikdo trajne poškodbe, kar za družbo pomeni velike obremenitve."

Neverjeten izgovor uradnikov, zakaj ne bi uvedli ločenega statusa

Če bi prisluhnili predlogu in uvedli ločen status mladega motorista, bi to med obveznosti vsakega novopečenega motorista dodalo tudi obvezen tečaj varne vožnje, tako kot velja za avtomobiliste. Temeljil bi na obstoječem tečaju za motoriste, na katerem se vozniki motorjev na varen način soočajo z najbolj zaostrenimi situacijami v prometu in se učijo praktičnih veščin, kako se jim varno zoperstaviti, saj tega med klasičnim izobraževanjem za izpit ne morejo pridobiti.

Analize pa dokazujejo, da motoristi delajo številne napake v prometu, ki nikakor niso povezane zgolj z neprilagojeno hitrostjo. Tako po opravljenem izpitu ne znajo niti pravilno zavirati niti nadzirati motorja pri vožnji skozi ovinke.

Ministrstvo je predlog tako AVP kot AMZS preslišalo in zakona v tem delu ni spreminjala. "To je velik korak nazaj!", opozarja Kostanjšek. Na kritike iz dela javnosti, da želijo AMZS in drugi ponudniki tečajev varne vožnje z obveznim dodatnim usposabljanjem za motoriste zgolj speljati vodo na svoj mlin, pa odgovarja: "Vprašajte matere mrtvih motoristov! A ni čudno, kako malo smo ljudje pripravljeni vložiti v lastno varnost?"

Kot dodaja, so na sestankih s predstavniki ministrstev redno opozarjali na potrebo po ločenem statusu motoristov, a od sogovornikov med uradniki nikoli niso dobili jasnega argumenta, zakaj so proti. "Le enkrat so kot argument navedli izgovor, da bi imeli zaradi ločenega sistema mladih motoristov ogromno dela, da bi uskladili informacijski sistem."

Kaj dobrega vendarle prinašajo spremembe?

Direktor AVP Igor Velov je za Žurnal24 med spremembami izpostavil predvsem bistvene novosti na področju nadzora nad izobraževanjem voznika. Najprej so tu veliko bolj transparentni pogoji za delovanje avtošol, saj bodo morali biti vsi inštruktorji v rednem delovnem razmerju in ne kot sedaj, ko je lahko nekdo prek pogodbe poučeval v različnih šolah vožnje, s tem pa je bil zelo otežen tudi nadzor. 

Prav tako je zadovoljen z novimi pooblastili agencije, ki bo po njegovem končno prenehala biti "brezzobi tiger". AVP bo namreč sedaj imel pristojnost, da ob ugotovitvah hujših kršitev pri izvajanju odvzame licenco za opravljanje dejavnosti programov izboraževanja voznikov. Doslej so lahko pooblastila odvzeli le, če avtošola ni spolnjevala temeljnih pogojev za delovanje. Običajno so vse avtošole na podlagi opozoril hitro poskrbele, da so lahko še naprej delovale.

Prav tako naj bi spremenjeni zakon o voznikih onemogočil veriženje organizacij. Pri aferi avtošole izpred nekaj let se je namreč dogajalo, da je vodja ostal brez dovoljenja za opravljanje dejavnosti, a je šolo vožnje oziroma podjetje nato formalno prevzel kar kakšen bližnji sorodnik, sam pa je delo opravljal še naprej. Če bo po novem odzveto dovoljenje zakonitemu zastopniku ali strokovnemu vodji, potem ta oseba tri leta ne bo smela opravljati dejavnosti.

Uvaja se še centralni register glede vozniških dovoljenj, do katerega bodo imele neposreden dostop vse pristojne inštitucije, zato bo odpadlo zamudno dopisovanje med njimi. 

Ostale novosti zakona se glede na utemeljitve ministrstva v največji meri nanašajo na uskladitve z zahtevami EU, ki pa so bolj administrativne narave. Nekaj sprememb je še pri teoriji za kategorijo B, ki po novem šteje obveznih 16 ur namesto 18.

Natančneje so opredeljeni postopki odvzema vozniškega dovoljenja in ponovne pridobitve, prav tako je odslej lažje predpisati obvezni kontrolni zdravstveni pregled za hude kršitelje.

andrej.leban@zurnal24.si