Hitro vožnjo predvsem mlajši vozniki pogosto jemljejo kot del zabave, svobode in adrenalina. Podobno, kot to omogočajo različne videoigre, le da tam v najslabšem primeru vidimo zgolj počeno steklo na namišljenem vetrobranu in napis "Game over" - konec igre.
V resničnosti so posledice nesreč zaradi prehitre vožnje dolgotrajne, lahko trajajo ves preostanek življenja, marsikdaj življenje tudi dejansko končajo. Lani je zaradi neposrednega vzroka prehitre vožnje na slovenskih cestah umrla tretjina vseh smrtnih žrtev v povezavi s prometom. Največ (skoraj polovica) jih je umrla na lokalnih cestah, kjer je infrastruktura praviloma slabše kakovosti, ceste so ožje, veliko je ovinkov in izpostavljenih mest.
Problematika prehitre vožnje je še posebej v poletnih mesecih zelo pereča. "Ko zapade sneg ali pada dež, vozniki sami od sebe postanemo zelo previdni, prilagodimo hitrost in pazimo na reakcije drugih. V primeru lepega vremena, kot je sedaj poleti, pa kot da bi pozabili na vse te prvine, hitrosti narasejo, vozniki so med vožnjo veliko pogostejše zaposleni z drugimi stvarmi, denimo telefoni," pravi Mladen Avrilović, trener varne vožnje iz centra Navak.
A testi dokazujejo, da ljudje pri večjih hitrostih na nenadne situacije reagirajo bistveno drugače, kot sicer oziroma kot mislijo, da so sposobni. Marsikdaj pa sploh ne odreagirajo, temveč za nekaj sekund lahko dobesedno zmrznejo. V situacijah, ko avto v tem času prevozi že nekaj deset metrov, lahko pomeni le slab razplet.
Višja hitrost, bistveno višje tveganje
Vrsta raziskav je dokazala, da že 10 km/h hitrejša vožnja od omejitev pomeni bistveno večje tveganje za prometno nesrečo, posledice pa so neprimerljivo hujše. Pri 10 km/h hitrejši vožnji nad omejitvijo je 20 odstotkov večja verjetnost, da bo prišlo do nesreče. V kolikor pride do nesreče, pa je verjetnost za hudo poškodbo 35 odstotkov večja in za smrt 50 odstotkov večja, kot če bi vozili po predpisih.
Velika večina prometnih nesreč zaradi hitrosti se pripeti na lokalnih cestah v naselju (lani 46 odstotkov) ter na regionalnih cestah (lani 19 odstotkov), kar kaže predvsem na problematiko hitrosti glede varnosti ranljivejših skupin udeležencev v prometu. Zaskrbljujoč pa je predvsem delež alkoholiziranih voznikov v prometnih nesrečah, ki jim je botrovala hitrost, saj se je ta, v primerjavi s prejšnjim letom, zvišal za 23 odstotkov.
Več varnosti prinesejo tudi ustrezne pnevmatike
Z različnimi samoukrepi, seveda poleg spoštovanja cestnoprometnih predpisov, je mogoče bistveno zmanjšati možnosti za nesrečo. Najprej je tu skrb za izpravno vozilo, pa tudi ustrezna izbira dovolj kakovostnih pnevmatik. Marsikdo tudi v vročih poletnih temperaturah uporablja zimski tip pnevmatik, ki pa imajo bistveno slabšo zavorno pot in bočno stabilnost.
Bistvenega pomena pri preprečevanju prometnih nesreč in njenih posledic pa je ravno dojemanje hitrosti in prilagajanje le-te razmeram na cesti. Zato so glavni cilji nacionalne akcije o uravnavanju hitrosti na slovenskih cestah predvsem zmanjšanje povprečne hitrosti, kar bo posledično zmanjšalo posledice prometnih nesreč, ki se zgodijo zaradi hitrosti. Tuje raziskave kažejo, da zmanjšanje povprečne hitrosti v naseljih za samo 1 km/h pomeni zmanjšanje števila prometnih nesreč za približno štiri odstotke, znižanje povprečne hitrosti za 1 km/h zunaj naselja pa bi pomenilo zmanjšanje števila prometnih nesreč zaradi hitrosti za približno dva odstotka.
Kamorkoli se boste že peljali sami ali s svojimi bližnjimi v prihodnjih dneh - prilagodite hitrost razmeram, spoštujte predpise in poskrbite za dovolj pijače za na pot - seveda brezalkoholne.
