"Letošnja statistika je trenutno še slabša. Od petih mrtvih voznikov in enega sopotnika v letošnjem letu je bil samo en pripet z varnostnim pasom," so bile v četrtek besede vodje uniformirane policije Ivana Kapuna o realnih posledicah neuporabe varnostnega pasu na naših cestah. "Sigurno bi nekateri od teh lahko preživeli, tako kot so preživeli pripeti sopotniki v teh nesrečah."
Na prvi pogled sicer statistika pripetosti ni slaba, saj je na prednjih sedežih po podatkih pripetih več kot 90 odstotkov voznikov in sopotnikov. A lani kar tretjina vseh umrlih v vozilih ni bila pripeta z varnostnim pasom.
"Še vedno pa je preveč ljudi na cestah neodgovornih," sklene Kapun. Dokaz? Smrtna žrtev, ko je v sredo zvečer umrl nepripeti 27-letnik, ker ga je usodno zaneslo v ovinku. Tudi v petek zvečer je voznika ob nesreči vrglo iz vozila, čeprav je prav pravilno pripet pas porok, da se to ne bi zgodilo. Na voznika je nato padel še avto.
Poskusite, kako izgleda biti nemočen v avtu
V akciji Varnostni pas, ki poteka v teh dneh, policija in agencija za varnost prometa (AVP) še posebej intenzivno spremljata obnašanje vseh potnikov v vozilih. Nekega časovnega vzorca, kateri del dneva se ljudje pripnejo in kdaj se ne, ni mogoče izluščiti, pravijo pri policiji. Gotovo pa se manjkrat pripenjajo na krajših razdaljah, v vožnji v bližini doma, ker mislijo, da se jim tam ne more nič zgoditi. A velja ravno nasprotno, največ nesreč se zgodi nedaleč stran od domovanja udeležencev.
V Sloveniji kljub pozitivnim premikom v zadnjih letih še vedno ostaja zelo problematično pripenjanje zadaj, pa čeprav se je stanje v zadnjih letih tudi na tem področju izboljšalo. Leta 2005 je bilo zadaj pripetih komaj okoli tretjina potnikov, danes je delež "že" okoli dvotretjinski.
Kljub temu pa se tretjina ljudi, ki potujejo zadaj, ne zaveda, kaj se bo zgodilo z njimi v primeru nesreče. "Na potnika zadaj delujejo povsem iste sile kot spredaj," opozarja Mateja Markel, vodja sektorja za preventivo pri AVP. "Morda tisti zadaj mislijo, da so zato bolje zaščiteni, a v resnici spravljajo v hudo nevarnost tako sebe kot druge v avtu, v katere bodo močno udarili. Ne držijo torej izgovori, češ da gre samo za mojo odgovornost, če ne bom pripet."
Slovenija je po zbranih podatkih glede pripenjanja na zadnjih sedežih v primerjavi z zahodnoevropskimi državami precej zadaj. V Nemčiji je denimo pripenjanje zadaj statistično poravnano s tistim spredaj. Še precej slabše pa je v nekaterih vzhodnoevropskih državah. Na Hrvaškem recimo po uradnih statističnih podatkih pripenjanje zadaj skorajda ne obstaja.
Da bi približali izjemne situacije voznikom, so pri AVP izdelali simulator prevračanja, ki na najboljši možni način pokaže, da se v primeru, ko se nekaj zalomi, varnostni pas dobesedno edina vez potnika z življenjem. Ta namreč preprečuje udarce telesa ob karoserijo avta in v druge potnike, ali pa celo najhujši scenarij, ko potnika katapultira iz vozila.
Med vrtenjem avta na simulatorju, poimenovanem Vrtavko, je mogoče tudi takoj opaziti, zakaj ni dovolj le klikniti s pasom v sponko, temveč tudi pravilno zategniti pas in naravnati sedež ob telesu, saj je le tako telo v izjemnih situacijah maksimalno zavarovano. AVP bo simulator uporabljal pri svojih preventivnih akcijah in tudi skupaj s policijo, da ga bodo lahko preizkusili kontrolirani vozniki in sopotniki.
"Na ta način bo lahko na tisoče ljudi na varen način doživelo, kako pomembno je pripenjanje v avtu," je doprinos komentiral direktor AVP Igor Velov.
Mateja Markl
Ivan Kapun
Igor Velov
Fotografija je simbolna.
Če se kdo nebi pripel v avtu,bi šel peš za menoj.Sicer pa imam avto,ki ima zelo hrupni alarm če kdo ni pripet .Pametna stvar!
Vedno se prvežem, pa ne zaradi policaje in naše zakonodaje, temveč zaradi LASTNE varnosti. Kr mal si poglejte, kaj naredi človeku, ko ni prvezan
Vozim pripet, kot tudi vsi ki se vozijo z menoj, kaj delajo drugi je njihova stvar.