Če bi nesreče v prometu gledali zgolj skozi oči brezosebne statistike, potem bi zaradi leta 2018 lahko odpirali šampanjce. Lansko leto je bilo najbolj varno na slovenskih cestah v zadnjih 64 letih, odkar v naši državi spremljamo podatke. "Prebili smo mejo manj kot 100 smrtnih žrtev na leto. Leta 1995, ko je na naših cestah umrlo še po 500 ljudi, si nismo predstavljali, da je kaj takšnega mogoče, sedaj pa vidimo, da je s skupnimi močmi mogoče premikati tudi tako neverjetne cilje," je ob predstavitvi rezultatov prometne varnosti povedal vodja sektorja prometne policije pri GPU Ivan Kapun.
Lani je v prometnih nesrečah in zaradi njihovih posledic umrlo 92 ljudi (leta 2017, ki je bilo doslej najvarnejše leto, 104 ali -11 odstotkov). Rekordno malo je bilo tudi telesno poškodovanih (792 oziroma -10 odstotkov) in nesreč brez telesnih poškodb (-5 odstotkov).
"Zagotovo je dobra statistika odraz intenzivnega dela in skupnih prizadevanj na področju prometne varnosti ter pokazatelj, da smo na pravi poti," je na sedežu Agencije za varnost prometa dejal njen direktor Igor Velov. "Vendar izboljšanja ne smemo jemati samoumevno, trend se lahko hitro obrne in številke zanihajo. Veliko dela nas čaka, še posebej ko pomislimo na te ljudi in njihove družine, ki so umrli lani in že tudi v letošnjem letu."
"Zadovoljni bomo lahko šele takrat, ko bomo sedeli tukaj in ne bomo poročali o smrtnih žrtvah," je dodal Velov.
"Vse se začne in konča pri posamezniku."
Igor Velov, direktor AVP
Pri tem morajo svoj del gotovo opraviti različne državne in lokalne institucije, posvetiti se je potrebno infrastrukturi, za kratkotrajne rezultate izboljšanja pa je potreben učinkovit nadzor. "Vendar pa bo na dolgi rok potrebno spremenit obnašanje in pridobiti zavest, da se vse začne in konča pri posamezniku," opozarja Velov.
Kapun pa je dodal, da je prometna varnost zelo nepredvidljiva in da nanjo vpliva veliko okoliščin. Ob tem je omenil lanski september, ki je bil kljub vsem preventivnim akcijam, ki tradicionalno potekajo na začetku jeseni, statistično daleč najbolj katastrofalen mesec. "S sistemskim pristopom želimo, da bi bilo takšnih mesecev čim manj ali pa sploh ne."
Infrastruktura, prekrški, telefoni
Pri AVP izpostavljajo tri področja prizadevanj, ki se jim bodo skupaj z drugimi deležniki še posebej posvetili: infrastruktura, poenastovitev ugotavljanja krivde za prometne prekrške in povečanje aktivnosti s poudarkom na starejših voznikih in proti uporabi mobilnih telefonov za volanom.
Želijo, da bi bili v Sloveniji bolj ambiciozni pri infrastrukturi. "Sama infrastruktura ni tolikokrat vzrok za nesrečo, kot pa bi lahko vplivala na lažje posledice nesreče," je opozoril Velov in pojasnil, da so na podlagi analiz nesreč že izboljšali marsikatero črno točko.
Če bodo na Ministrstvu za infrastrukturo upoštevali predlog AVP, potem bo uporaba mobilnika za telefonom enačena s hujšim prometnim prekrškom, za kar je zagrožena kazen 250 evrov in tri kazenske točke. "Prepričani smo, da so telefoni krivi za marsikatero nesrečo," opozarja Velov.
Nekaj pomenljivih iz statistike
34 tisoč voznikov in sopotnikov je bilo v policiskem nadzoru ustavljenih nepripetih. "To je zelo visoka številka, še posebej, ker imamo občutek, da se vsi privezujejo," tako Kapun. Kar 15 oziroma tretjina od 45 mrtvih v vozilih v trenutku nesreče ni bilo privezanih z varnostnim pasom. Pri lažje poškodovanih je bil delež nepripetih le štiri odstotke!
Še vedno je največje število smrtno ponesrečenih voznikov osebnih vozil (33) in potnikov (13). Glavni vzrok ostaja previsoka hitrost.
Znaten je upad smrtno ponesrečenih pri voznikih enoslednih vozil (motorji in mopedi) - 18 manj ali -38 odstotkov. V nasprotju z letom 2017 je precej večje število umrlih mlajše starosti. Nobeden od obeh umrlih voznikov mopedov ni nosil čelade.
Število umrlih kolesarjev je najmanjše v zadnjih 25 letih. Od osmih umrlih pa sta le dva uporabljala kolesarsko čelado, štirje pa so bili povzročitelji nesreče. Vsi umrli so bili moški!
Število umrlih pešcev se je sicer nekoliko povečalo, a le en od 13 umrlih je bil povzročitelj.
Glede varnosti po slovenskih regijah je statistično najbolj varna Osrednjeslovenska regija (0,20 mrtvih na 10.000 prebivalcev), varni so tudi na Koroškem in Gorenjskem. Najbolj nevarno pa je na cestah jugovzhodne regije (0,84 mrtvih). Skrbi tudi porast umrlih v Goriški in Primorsko-Notranjski regiji.
Statistično se največ hudih prometnih nesreč zgodi med 16. in 23. uro. Največ smrtnih nesreč se je lani zgodilo v soboto, nadpovprečno krvavi so bili tudi torki in petki.
Maj in september sta bila statistično najslabša, najvarnejša pa junij in november.
Alkohola na cestah je manj, a še vedno veliko. Kar 22 umrlih ljudi na cestih v 2018 je bilo neposredno povezano z alkoholiziranim povzročiteljem, še šest pa zaradi vpliva prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi. Skrbi dejstvo, da so povzročitelji vse bolj pijani. Med njimi so tudi povratniki. "So ljudje, ki so udeleženi že v drugo ali tretjo nesrečo in vsakič imajo več alkohola v krvi," opozarja Velov na družbeni problem. "Nekomu, ki mora takoj zjutraj nekaj spiti, da se neha tresti, naše aktivnosti žal ne morejo pomagati, je potrebno vpeljati še druge deležnike."
Policisti so samo lani na cestah našli kar 12 tisoč pijanih voznikov, od tega so jih več kot 500 pridržali. Na dolgi rok več nadzora ne bo dovolj, potrebne bodo spremembe v družbi - da bo družba do alkohola za volanom netolerantna in da bo prijatelj vzel ključ iz rok pijanega, opozarja Kapun.
In kakšen je epilog AVP in policije ? Ali je MNZ o tem seznanila parlament ? Te strašljive zgodbe se pojavljajo samo v rumenem tisku in spletu.
Brez skrbi slovenci se trudijo da letos nadoknadijo statistiko v 8 dneh 6 mrtvih. Dobr ste začeli.
Kje je vsebina slike in naslova,sama statistika Vas je