Po vsej Evropi
Emisije bodo še naprej močno vplivale na prihodnji razvoj in prodajo avtomobilov. S septembrom začne veljati euro 6d-TEMP standard še za lahka gospodarska vozila. Poleg tega pa bo takrat postal obvezen test realnih emisij med vožnjo (RDE) za vsa vozila, ne le dizle.
Od julija 2019 morajo imeti vsa na novo homologirana električna vozila in hibridna vozila vgrajen akustični sistem AVAS, ki bo pri vožnji pod 20 km/h opozarjal pešce in kolesarje na bližino "tihega" vozila.
Z 2019 in skorajšnji potrditvi vseh članic EU prihaja v veljavo direktiva o digitalizaciji radia v avtih. Proizvajalci avtomobilov bodo morali po preteku dveletnega vmesnega obdobja začeti v vse nove osebne avte serijsko vgrajevati radijski sprejemnik za DAB+ signal. Ta bo omogočal tudi lažje pošiljanje različnih obvestil glede prometa.
V slovenskih predpisih
Omejitve hitrosti. V skladu z odloki o kakovosti zraka bodo s 1. novembrom 2019 začela veljati določila o začasnem znižanju največje dovoljene hitrosti na avtocestah in hitrih cestah mimo Ljubljane, Maribora, Celja, Kranja in Novega mesta. Upravljavec (Dars) bo moral hitrost obvezno znižati, ko bo razglašena čezmerna onesnaženost z delci PM10.
Za pod lopo parkiran avto bo treba plačevati. S 1. aprilom bodo prvi lastniki eno leto odjavljenih vozil začeli plačevati državi posebno nadomestilo v višini 25 odstotkov letne dajatve. Temeljni namen novosti je, da bi vsa odslužena vozila končala v reciklaži, ne na divjih odpadih.
Prekrškarji bodo imeli na razpolago precej manj izgovorov. Eden največjih izzivov bodo usklajene spremembe zakona o prekrških in zakona o pravilih cestnega prometa, ki bodo podlaga za uvedbo sekcijskega merjenja hitrosti. Policija namreč noče prevzeti opreme in izvajati meritev na že določenih odsekih, dokler v predpisih ne bo poenostavljen postopek dokazovanja krivde. Čeprav Dars, policija in AVP nestrpno čakajo na spremembe, ki naj bi slovenske avtoceste prinesle veliko redu, na ministrstvu za infrastrukturo pravijo, da lahko novost pričakujemo nekje "do konca leta 2019." Svoj del sprememb morajo sicer pripraviti tudi na ministrstvu za pravosodije.
Država bo želela od lastnikov še več. S finančnega ministrstva se obeta reforma plačila davka na motorna vozila, saj obstoječa lestvica glede na izpuste modernih vozil že dolgo ni več aktualna. Pričakujte, da boste za avte z višjo porabo, kamor sodijo tudi popularni križanci in športni terenci, plačevali več.
Kamere na tehničnem. Tudi v praksi se bo začela izvajati novost, da mora biti vsak opravljen tehnični pregled videodokumentiran. Možnosti za malverzacije bodo tako še dodatno znižali.
Na ministrstvu za infrastrukturo napovedujejo še osvežitev predpisov na področju označevanja in kategorizacije cest ter vozniških izpitov. Na podlagi Zakona o cestninjenju se obetajo, "a ne bodo nujno sprejete spremembe za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kilogramov."
Točke za telefoniranje. Če bodo uveljavljene želje AVP in policije, potem bodo po uveljavitvi zakonskih sprememb tisti, ki bodo med vožnjo na nedovoljen način uporabljali mobilne naprave, poleg višje denarne kazni tvegali tudi kazenske točke.
Policija
Možje v modrem napovedujejo leto, v katerem se bodo pri nadzoru prometa dodatno okrepili z novimi kadri in tehničnimi rešitvami. Predvsem napovedujejo, da bodo pogosteje prisotni na avtocestah in na cestah izven naselja, saj so problematika prevelikih hitrosti, alkohola, drog in nedovoljene uporabe prenosnih naprav poglavitni izzivi za izboljšanje prometne varnosti.
Poleg želenega preboja pri že omenjenem sekcijskem merjenju bodo na avtocestah začeli z izkoriščanjem novih nadzornih točk, ki nastajajo na mestih nekdanjih čelnih cestninskih postaj. V sodelovanju z Darsom, ki je nekatera območja že ustrezno opremil z informacijskimi portali, bodo začeli uporabljati novo nabavljeno opremo, ki na določenem odseku med vožnjo zaznava preobtežena vozila (VIM) ali neregistrirana vozila.
Za hitrejšo obravnavo prometnih nesreč bo po dodatnih nabavah v letu 2019 vsaka postaja prometne policije imela svoj 3D laserski skener, medtem ko želijo v nacionalnem centru za upravljanje prometa v Dragomlju še okrepiti svojo prisotnost. Že izkušnja z enim prisotnim policistom je pokazala, da lahko ta precej pripomore pri sodelovanju policije z interventnimi službami v primeru izrednih dogodkov.
Po zadovoljstvu z dosedanjimi izkušnjami bodo aplikacijo ePolicist razširili še na druga področja, tako da bodo policisti na primer lahko prek tablice po novem izpolnjevali celotno poročilo o prometni nesreči.
Dars
Pri upravljavcu avtocestnega omrežja upajo, da bo tudi na terenu vendarle zagnali daleč najpomembnejši projekt v zadnjih letih na slovenskem cestnem omežju - izgradnjo druge cevi karavanškega predora. Nadaljevali bodo z odstranjevanjem nekdanjih cestninskih postaj, do konca leta naj bi padle čisto vse.
Nekje konec aprila ali na začetku maja se bo začela glavna gradbena sezona. Že letos naj bi izvedli razpis za gradnjo 5,5-kilometrskega odseka od priključka na avtocesto A2 pri Novem mestu do priključka Osredek, pričakujejo tudi nadaljevanje drugih aktivnosti pri načrtovanju tretje razvojne osi.
Obnovitvenim delom vozniki ne bodo ušli, skupno bodo pri Darsu prenovili 60 kilometrov avtocest. Letos bodo vozniki največ potrpežljivosti potrebovali na ljubljanskem obroču, saj se začenja obsežna prenova prve cevi predora Golovec, čemur bo prihodnje leto sledila še druga cev. Zelo bo na pretočnost prometa vplivala tudi rekonstrukcija odseka med Grosupljim in Ivančno Gorico, ena najbolj obsežnih pa bo prenova odseka med Šentrupertom in Vranskim. Poleti bodo dograjevali krožišče Tomačevo na severni ljubljanski obvoznici.
Med najbolj zanimivimi novostmi bo začetek uresničevanja projekta spremenljive signalizacije na odseku štajerske in primorske avtoceste (Lukovica - Divača), ki bo zaobjela portale, nadzorne kamere in detekcijo prometa. Skupno bodo postavili kar 20 novih portalov in drugo opremo, ki bo omogočala hitrejše prilagajanje in vodenje prometa za čim višjo varnost in pretočnost.
Varnostne naletne mehove z nekdanjih cestninskih postaj bodo ponovno uporabili na razcepih in priključkih, na nekaterih odsekih bodo zgradili nove izletne cone, s "strešicami" na asfaltu za nadzor varnostne razdalje bodo opremili še več odsekov, pozornost bodo namenjali tudi ukrepom za preprečevanje vožnje v napačno smer, "hrupnim" robnim črtam, varovanju proti preboju sredinske ograje s strani težkih vozil in podobno.
AVP
Agencija za varnost prometa v 2019 v sodelovanju z državnimi ustanovami in nevladnimi organizacijami napoveduje nekaj svežih projektov. Tako želijo še okrepiti preventivo na področju alkohola in drog ter proti uporabi mobilnih naprav med vožnjo. S sodelovanjem različnih akterjev napovedujejo projekt, ki bo ljudi spodbujal k nakupu varnejših avtomobilov. Posebno pozornost želijo posvetiti podeželju, zato načrtujejo tesnejše sodelovanje z lokalnimi organizacijami, recimo gasilci.
AMZS
Največja nevladna organizacija s področja prometa pri nas obljublja, da bo pozorno spremljala početje države in spodbujala k takšnim rešitvam, ki bodo v prid slovenskim voznikom. Največje izzive v 2019 v AMZS vidijo predvsem na področju izjemno visokih dnevnih obremenitvah posameznih odsekov cestnega omrežja, pri politiki EU glede cestninjenja (ukinjanje vinjet), cenovni politiki in liberalizaciji cen naftnih derivatov, pri infrastrukturi za alternativna goriva in na področju potrebnih sprememb za razvoj avtonomne vožnje.
Nekaj novosti v drugih državah
V Nemčiji bodo tekom leta po številnih velikih mestih uvedli omejitve glede vožnje z avtomobili z okoljskim standardom euro 4 ali starejšim. Zaostritve napovedujejo tudi v Londonu, Parizu, Madridu ...
V Avstriji bodo predvidoma razširili število odsekov, kjer bo največja dovoljena hitrost na avtocesti 140 km/h in napovedujejo testiranje pravila zavijanja desno pri rdeči luči. V Italiji bodo morali imeti od 1. julija otroški sedeži poseben alarm, ki bo preprečeval, da bi starši pozabili na otroka v avtu.
Na Hrvaškem bodo kršitelji cestnoprometnih predpisov zaradi sprememb zakonodaje precej močneje udarjeni po žepu, denimo za uporabo mobilnika med vožnjo. Hrvatje nabavljajo tudi števile nove merilnike hitrosti. Na zdravniški pregled za podaljšanje izpita bodo morali vozniki iti že s 67 leti. Podražila se je cestnina na nekaterih odsekih.
andrej.leban@zurnal24.si
A nebi raj naložili izdelovalcem vozil, da lahko avto ali motor razvije največjo hitrost maksimalno 110 km/h. Gumb za 30, 40, 50, 60,70, 90,100 un 110. Potemtakem sploh nebi rabili razmišljat o ukrepih kako nam bodo kradli težko prislužen denar.… ...prikaži večr. Banda pokvarjena roparska, da bi pa kaj pametnega pogruntali, to pa ne....
Večina tega je namenjena samo dodatnem ropanju nas državljanov ne pa za kako varnost. Vse te kao prometne agencije so same sebi namen. Namesto da bi vse poenostavili si izmišljajo dodatne omejitve in bedatije.
Jaoj, 3/4 teh ukrepov je namenjenih samo lupljenju folka. Namesto da bi stremeli k pretočnosti, se omejuje hitrosti zaradi PPM delcev! A to da se znatno večji del ljudi ogreva s trdimi gorivi, kot pred leti, pa nič ne vpliva?… ...prikaži več Pri nas se tak halo dela iz tega, da 100 ljudi na leto umre na cestah. Se kdo vpraša koliko jih umre zaradi samomorov?! Konkretno več! Pa ne vidim nobenih ukrepov na to temo! Koliko jih umre zaradi napačne prehrane? Zaradi teh stvari se ne da tako dobro služit ane?