Dejstvo je, da karavani višjega razreda zaradi ofenzive križancev in suvov počasi izumirajo, a jih znamke vseeno ohranjajo, saj so vsaj v Evropi zelo pomembni zaradi njihovega imidža. In dejstvo je, da je že tako pičel trg pri nas razdeljen na dva dela - prvega si v celoti prisvaja VW passat, za preostalo polovico pa se tepejo ford mondeo, škoda superb, opel insignia, mazda6, renault talisman, peugeot 508, toyota avensis in seveda hyundai i40.
Eden prepričuje z nadstandardnimi voznimi lastnostmi, drugi s sedenjem v premium sedežih, tretji z inovativnimi tehnološkimi rešitvam, četrti poudarja atraktiven dizajn, peti največji prtljažnik v razredu …
Hyundai i40 v tej zgodbi kot da stoji malce ob strani in nič kaj agresivno čaka svojo priložnost. Kot da verjame v zdravorazumske kupce, ki bi ob pregledu konkurence opazili njegove klasične atribute, med katere spada sproščena vožnja, enostavna uporaba in tudi tehnološka samozavest, ki jo izkazujejo z modernim pogonom in dolgoletno garancijo.
Temeljno vprašanje je torej, ali se je s hyundaijem i40 tourerjem mogoče hvaliti pred sosedom, ki je ravnokar položil aro za enega izmed omenjenih konkurentov? Je mogoče, a si je za moč argumentov potrebno vzeti čas.
Sosed se bo zmrdoval nad materijali, a prikimaval prostornosti
Kot vedno se prične z obliko, pri kateri hyundai i40 tourer ponuja svojstven, a dovolj originalen pogled na velikega karavana. Če je naravno, da so avti tega razreda nekoliko bolj konservativno ukrojeni, je i40 šel še korak dlje v zadržanosti, nikakor pa ne brezosebnosti. A to pomeni tudi, da ta brezčasni pristop ostane dlje časa aktualen, medgeneracijska prenova pa to z zgolj minimalnimi spremembami še potrjuje. Vsem ne bo všeč.
Tudi razporeditev stikal na volanu v dveh nadstropjih je nekaj, kar bi morali pri Hyundaiju čimprej opustiti, saj zahtevajo veliko odmikanja pogleda s ceste. Bi pa soseda gotovo udarila zavist ob gumbku za vklop ogrevanja volanskega obroča, ki pride prav velik del leta.
Ko bi sosed sedel na zadnjo klop, bi se mu iz prsi gotovo izvil vzdih odobravanja, saj je i40 eden najbolj radodarnih s prostorom za zadnje potnike, poleg tega imajo njegova naslonjala prilagodljivo naslonjalo. Davek tega udobja pa nase v določeni meri prevzame prtljažnik, ki je s 553 litri eden manjših v razredu, čeprav še vedno dobro obdelan in razparceliran za prevoz večjih in manjših predmetov.
Motor komaj dovolj, pohvale za novi menjalnik
Testni avto je poganjal 1,7-litrski dizel, ki v močnejši različici te prostornine že pomeni tudi vrhunec ponudbe. Ta vrh je s 104 kW (141 KM) postavljen prenizko, poleg tega Hyundaijevi agregati že nekaj časa slovijo po tem, da nekaj “konjev” na poti do asfalta dodatno skrijejo. Sosed bo tu z nasmeškom pogledal zviška in pričel naštevati opcije pri konkurenci, ki se pri okoli 110 kilovatih šele dobro razplamtijo.
Motor:1.685 ccm, 104 kW (141 KM), 340 Nm prri 1.750 vrt./min
Poraba na testu:7,1 l/100 km, 123 g CO2/km
Zmogljivosti:200 km/h, 11,0 sek od 0 do 100 km/h
Cena:28.990 €
AvtoTest
Prostornost, enostavnost uporabe, menjalnik.
Proti tekmecem zaostaja v modernosti in vožnji.
Enega večjih mankov pri hyundaiju i40 vidim v tem, da preveč zaostaja pri modernih dodatkih. Hlajenje sedežev in biksenonski žarometi pač niso dovolj, kot tudi ne lane assist z nervoznim piskanjem ter v Sloveniji slabo uporabno prepoznavanje znakov, ki sta serijski del opreme impression. Avtomobili takšnega kova, ki se že spogledujejo s premium razredom, morajo nuditi več asistence, kot to zmore hyundai.
I40 je na cesti sicer udoben potovalnik, ki dobro blaži neravnine, vseeno pa ga je mogoče hitreje od nekaterih konkurentov spraviti v neprijetno guganje. Tudi občutek volana v ovinkih ni tako prepričljiv, kot to znata passat ali kakšna mazda6, a če sosed ni izrazito dinamično navdahnjen, tega še opazil ne bo. Z avtomatskim menjalnikom se je testni i40 tourer izkazal za zmerno varčnega, poraba okoli sedmih litrov je realnost, ob priganjanju poskoči.
Konkurenca je izredno zahtevna. Vsestranskemu passatu konkurentje kradejo delež kot vedo in znajo. Škoda superb z osupljivo prostornostjo notranjosti, renault talisman z markantnim videzom in udobjem, mazda6 z dinamičnostjo in napredno varnostjo, opel insignija z nemško trdnostjo, ford mondeo z ameriškim duhom, … Med omenjenimi najbolj zadržano deluje prav i40, ki je skupaj z peugeotom 508 tudi najstarejši v druščini. A zadržanost ni nujno slaba.
Če prej ne, se utegnejo sosedu razširiti oči pri ogledu cenika. Nekatere omejitve, kot je moč motorja in opreme, se poznajo v tem, da je najbolj bogato serijsko opremljen hyundai i40, kot je bil testnik, s ceno le za malo prebije mejo 30 tisočakov, kar je v tem razredu redkost. Tudi ostali dodatki na ceniku dodatne opreme so razmeroma ugodno nastavljeni. Če sosedu navržem še nižje stroške lastništva zaradi manjše prostornine motorja in radodarno garancijo, si zna prej veseli sosed po najinem slovesu začeti gristi ustnice in loputati z vrati. Hyundaiju i40 namreč čisto nič ne manjka. Le preveč premijsko ne deluje.
