Pri Hyundaiju pravijo, da je kona, ki je bila do prihoda bayona njihov najmanjši križanec, precej uspešen model, saj jih je na ceste v štirih letih obstoja zapeljalo že več kot 220.000. V Evropi je tudi eden njihovih najbolje prodajanih modelov, ki svoj tržni delež še vedno povečuje.
Morda je takšna postala tudi zaradi svoje oblike, s katero gotovo pade v oči. Pri tem je bil uspešna doslej, po novem pa bi lahko bila še bolj, saj je oblikovnih razlik kar precej in so tudi zelo izstopajoče. Morda ne toliko z boka, kjer je vse bolj ali manj enako, in tudi zdaj ne, kjer boste gotovo opazili bolj razčlenjene luči. Gotovo pa se opazi povsem novi sprednji del, ki je postal precej bolj vpadljiv in nekako tudi bolj nastopaški.
K temu gotovo pripomorejo tanke dnevne luči, ki so še bolj zašiljene kot doslej, prav tako pa tudi razčlenjeni žarometi, predvsem pa zelo široka trapezasta maska s prav tako trapezasto odprtino na odbijaču, ki deluje kot njena zrcalna podoba. Kombinacija je koni povečala vtis širine in nekako odpravila eno od pomanjkljivosti iz časa pred osvežitvijo (vsaj po mojem mnenju), da je od spredaj delovala nekako neusklajeno. Tega zdaj gotovo ni več.
Prostornost na nivoju
Oblikovna usklajenost ali neusklajenost vas gotovo ne zanima, ko sedete v avtomobil. Ta vas namreč preseneti. Kabina – morda tudi zato, ker kona na zunaj deluje nekoliko »napihnjeno« - za svoj razred deluje zelo prostorno in preseneti predvsem v širino, saj vozniku in sovozniku gotovo ne daje občutka utesnjenosti. To je opazil skoraj vsak, ki je v času preskusa sedel v avtomobil. Presenetljivo veliko prostora za ramena in noge je tudi na zadnji klopi, prtljažnik pa je tudi soliden in povečljiv. Nekaj prostora mu pod dnom sicer vzame liti-ionska baterija blagega hibrida, s katerim je bila opremljena testna kona.
Kona je tudi solidno opremljen avtomobil in po osvežitvi tudi bolj digitaliziran, kar se kaže predvsem v tem, da skozi volanski obroč pred seboj gledate na digitalni zaslon namesto na klasične merilnike. Morda se štiri leta, kolikor je kona na avtomobilskem svetu, ne zdijo veliko, a dovolj, d je bila kona originalno zasnovana v času, ko so merilniki v glavnem še bili analogni. To se vidi tudi pri vgradnji digitalne armaturne plošče. Da ne bo pomote: merilniki so odlično berljivi in dovolj prilagodljivi, da niste v dvomih, v katerem načinu avto vozite. A vgradnja zaslona deluje nekoliko nerodno, tako nekako, kot bi jo zaupali oblikovalskemu vajencu, ki je vzel pokrov plastične posode za sladoled in… A to je le manjša pripomba, ki nima zveze s funkcionalnostjo zadeve.
Športna oprema
Testna kona je imela opremo N line, ki je novost po prenovi in predvsem z stilskimi dodatki v sicer povsem običajne različice kone vnese nekaj športnega duha. Deluje uspešno, saj sem med uporabo avtomobila res imel občutek, da je precej športen in šele malce pozneje (in malce osupel) ugotovil, da v bistvu sedim v koni, ki jo poganja osnovni bencinski trivaljnik.
Bencinski trivaljnik z močjo 88 kilovatov (za lažjo predstavo: nekoč bi rekli 120 'konjev') sicer res ni športen, ampak kljub temu deluje presenetljivo živahno. Morda mu k temu pomaga tudi 48-voltni blagi hibrid (z osnovnim motorjem je na voljo za doplačilo), ki predvsem ugladi njegovo delovanje. Gotovo pa ima zaslugo zato tudi šeststopenjski ročni menjalnik s prijetno kratkimi hodi in natančnim pretikanjem med zobniki, ki ni čisto »navaden«. Pri Hyundaiju so mu namreč namenili nekaj elektronske »inteligence«, kar označujejo s kratico IMT (inteligentni ročni menjalnik).
Menjalnik tako v »eco« načinu, ko motorna moč ni potrebna, samodejno prekine sklopko med motorjem in kolesi, avtomobil pa »jadra«. Tako vsaj menijo pri Hyundaiju, saj se na armaturni plošči pokaže napis »sailing«. Če ste v športnem, načinu in torej želite v vožnjo vnesti dinamiko, avtomobil uporablja tehniko vmesnega plina in pri prestavljanju navzdol samodejno dvigne vrtljaje motorja, da jih uskladi z zobniki menjalnika. Če k temu dodamo še izboljšave na podvozju in volanu, ki sta postala bolj natančna, je recept za zadovoljstvo v vožnji tako rekoč zagotovljen.
Prenovljeni hyundai kona, sploh če v računico vštejemo paket N line, ki stane dobre tri dodatne tisočake, je torej avtomobil, ki bi lahko nadaljeval dosedanjo uspešno pot. Za malo manj kot 27 evrskih tisočakov v primeru testnega avtomobila namreč ne dobite le športnega videza, ampak tudi dolg seznam opreme ter udobno prostorno notranjost v kombinaciji z več kot solidnimi voznimi lastnostmi.
hyundai kona 1.0 T-GDI N line
Motor: turbobencinski, štirivaljni, 998 ccm
Največja moč: 88 kW (130 KM) pri 6.000 vrtljajih
Največji navor: 172 Nm pri 1.500-4.000 vrtljajih
Zmogljivosti: 180 km/h, 11,9 sekunde od 0 do 100 km/h
Dimenzija (D x Š x V v mm): 4.205 x 1.800 x 1.550, medosna razdalja 2.600
Prtljažnik (v litrih): 374
Poraba: 6,3 litra/100 km (kombinirani cikel WLTP), izpusti CO2: 146 g/km
Cena v evrih: 26.810
Po 1 leto lastništva je katastrofa nadgradnja multimedije in navigacije. Zelo netočna navigacija in poslabšana uporaba nastavitev in ukazov.