Večkrat paudarjamo, da je DS nova znamka, saj se le kratek čas trži samostojno. Pred tem so imela vozila DS Citroënov logotip.
In njegove zapuščine je še preveč, da bi se dokončo otresli občutka, da sedimo v citroënu (tudi cenike na spletu je treba še vedno iskati na Citroënovi strani), a je najmlajši model v ponudbi DS 4 crossback naredil korak naprej k iskanju nove identitet. To je najboljši DS do zdaj, a do pravega premium avtomobila je še dolga pot. Konkurenca, kot sta Volvo (V40 cross country) ali Mercedes-Benz (GLA), je pokazala, kakšni naj bodo premium križanci, tudi glede vožnje.
Križanec DS 4 crossback je derivat cenejšega modela DS4. Od tal je odaljen za tri centimetre več in daje z zaščito in sivimi strešnimi nosilci videz klenega križanca, a je vedno gnan zgolj na prvi par koles. Všeč mi je originalen, nenavaden videz pri tem modelu in domiselna igra barvnih kombinacij – oranžna karoserija, metalni dodatki in črna platišča, strešni spojler ter črni napisi na karoseriji, črna ogledala in zračna reža, posebne obloge blatnikov, premium vtis so želeli zagotoviti s kromano masko, a to je danes standard pri vozilih nižjega srednjega razreda. Vse to kaže na to, da je to prej mestni šminker, kot neki resni proterenski avto – to se pač danes prodaja.
Znotraj preveč Citroënovski
Pri DS vedno izpostavljajo izraz avantgarda. Kaj sploh je avantgarda? To je francoska beseda, ki je originalno vojaški izraz, a se ga pogosto uporablja v umetnosti in politiki, zahvaljujoč Citroënu pa tudi v avtomobilizmu. Pri slednjem gre za nova vozila, ki so običajno ekspirementalne narave. Do določene mere DS 4 crossback to je, a še zdaleč ne tako, kot recimo originalni DS (žaba), ki je prinesel revolucionarne rešitve v svet avtomobilizma, o katerih se piše in govori še danes. DS5 mi je bližje k temu izrazu, DS4 crossback le deloma.
Testni model v potovalni kabini ni imel v usnje oblečene sedeže z vzorcem okostja prestižnih ročnih ur ali vgrajeno veliko analogno uro na sredini armaturne plošče. Ne, znotraj preveč spominja na Citroëne, čeprav nekaj samosvojih rešitev vseeno ponuja. Eno so na vrhu močno zašiljena zadnja vrata s kljuko skrito v vratih, kar otežuje odpiranje vrat na ozkih parkirnih mestih, hkrati zagotavlja videz kupeja in ne kombilimuzine. Druga je vetrobransko steklo, ki se močno zažira v streho, zato imata predvsem potnika spredaj občutek, da sedita v veliko večjem vozilu. Steklo je potegnjeno tako daleč v streho, da se senčniki potegnejo navzdol in naprej, da se zaščiti voznikove ali sopotnikove oči spredaj pred bleščanjem sonca.
Sedeža spredaj sta dovolj velika, udobna, z dovolj podpore za boke in ledveni del, tudi masirata in grejeta. Zadaj je prostora za kolena le povprečno za ta razred vozil, še malo manj ga je za glavo, Prtljažnik z visokim nakladalnim robom in 385 litri prostornine zadovolji potrebe družine, ki so na dopust odpravi v hotel. Je dobro odbdelan in ponuja dodatke v obliki mrežic in predalčkov, kar od današnjih avtomobilov pričakujemo. Tudi v kabini je uporabnih odlagališč za najrazličnejše predmete vseh velikosti dovolj, le odprtini za lonček kave bi lahko bili dve in ne samo ena.
7-palčni ekran na dotik ni najbolj intuativen, dotikanje s prsti na majhnih ikonah je zamudno, so se pa na ta račun v notranjosti znebili 12 stikal. Druge premium znamke se zanašajo na vrtljive vmesnike med sedežema, kar se mi zdi bolj smiselna rešitev. Pogrešal sem vsaj še HUD (head-up) projekcijski zaslon. Škoda tudi, da se pri DS niso odločili za vgradnjo boljših materialov, ki so na ravni peugeota 308, medtem, ko pri BMW, Audiju in Mercedesu pri končni obdelavi in materialih odstopajo.
Kombinacija dizla in samodejnega menjalnika zelo dobra
Ponudba motorjev je bolj omejena kot pri klasični izvedenki DS 4, kjer so na izbiro po trije bencinski in dizelski motorji. Pri Crossbacku je možno izbirati le med 1,2-litrskim turbobencinskim in dvema turbodizelskima BlueHDi motorjema, 1-6-litrskim in 2,0-litrskim. Tesni model je poganjal šibkejši izmed dveh dzelskih motorjev z 88 kilovatov moči (120 KM), ki je cenovno racionalnejši in bolj ekonomičen. Kombinacija s klasičnim šeststopenjski samodejnim menalnikom se je za zelo dobro potrdila že pri preizkusu v peugeotu 308, v DS 4 crossbacku pa lahko to le še potrdimo.
Motor je dovolj zmogljiv, tako v mestu, kot na avtocesti (v kabino se prebije malo piša vetra), menjalnik prestavlja dovolj hitro in gladko, za ušesa nemoteče, le pri vožnji navzdol po klancu mu je treba občasno pomagati z izbiro nižje prestave. Tudi poraba goriva je majhna. To je zagotovo eden najbolj ekonomičnih motorjev, saj ob umirjeni vožnji omogoča porabo okoli petih litrov, ob bolj dinamični vožnji se dvigne do sedmih litrov. Povprečna poraba je nekje vmes.
Omenjeno veliko vetrobransko stkelo v kombinaciji z višjim podvozjem daje občutek vožnje večjega avtomobila, kot pravzaprav je. Pelje se zelo dobro, saj je podvozje dovolj čvrsto, da se v oinkih ne nagiba pretirano, vtis nekoliko pokvari velik volanski obroč, ki ponuja nekaj manj informacij izpod koles, kot bi si jih želel. A se za križanca pelje zelo dobro, odstopa v dobro v primerjavi s križanci nižjega srednjega razreda, a se premium križanci vseeno peljejo bolj suvereno.
Podatki o vozilu: (DS4 So Chic CrossBack BlueHdi 120 EAT6)
Prostornina motorja: 1.560 ccm
Moč motorja: 88 kW (120 KM) pri 3.500 vrt./min
Navor: 300 Nm pri 1.750 vrt./min
Zmogljivosti: 190 km/h, 11,4 sek. od 0 do 100 km/h
Poraba na testu (skupna): 6,0 litra/100 km
Prostornina prtljažnika (v litrih): 385
Izpust (po tovarniški specifikaciji): 108 gramov CO2/km
Cena (v evrih): 29.090 (testni) / 35.590 (testni z dodatki)
Plus: Pogonski sklop, veliko vetrobransko steklo, poraba goriva;
Minus: Preveč podobnosti s citroëni, cena, velik volan, zamudno opravljanje z zaslonom na dotik;
