Mercedesov razred T je korak naprej od mercedesa citana, iz katerega izhaja. Predvsem kar zadeva uporabniško izkušnjo, materiale in tudi tehnologijo. Praktičen kombijevski enoprostorec, na kar izdaja že tipičen škatlast videz, je odgovor za tiste uporabnike, ki si tudi v tem razredu želijo malo več prestiža.
Citan – razred T, kje so razlike?
Mercedes citan, citan tourer in razred T. V čem je sploh razlika? Citan je lahki gospodarski furgon, vozilo, ki si osnovo deli s francoskim renaultom kangoojem, citan tourer pa je njegova potniška izvedenka, ki smo jo prav tako pred kratkim testirali. Potem pa imamo še razred T, ki ga je Daimler predstavil z namenom loviti kupce v razredu potovalnih enoprostorskih kombijev, ki želijo nekaj več.
Tako v zaznavni kakovosti kot vgrajenih tehnologijah. Ta še vedno temelji na najnovejšem kombiju mercedes citan, a je Mercedes naredil veliko sprememb, da bi zagotovil izkušnjo, primerno za izdelek s trikrako zvezdo na sprednji strani, vključno s popolnoma preoblikovano notranjostjo. Prav tako si Nemci želijo, da nanj ne gledate le kot na kombi z okni. Zato so njihovi inženirji že od samega začetka sodelovali pri razvoju razreda T. Kaj torej prinaša razred T, česar na citanu še nismo videli?
Armaturna plošča ima enake temeljne oblike kot tista iz kombija citan, vendar je bila temeljito predelana. Tako nimate občutka, da sedite v gospodarskem vozilu. Kot smo spoznali že v prvem stiku z avtomobilom, ko smo se usedli na vozniški sedež in pretipali armaturno ploščo, je predvsem dodatno udobje tisto, ki pritiče osebnemu avtomobilu stuttgartske znamke. Ni sicer na ravni osebnih vozil znamke, saj je trde plastike predvsem v spodnjem delu armaturne plošče in oblogah vrat še vedno veliko, a je tudi mehkih površin več, kot smo jih vajeni v tem avtomobilskem razredu. Zgornji del armaturne plošče je obložen z mehkim in prešitim umetnim usnjem, bolj prefinjen material je tudi na naslonu za roke spredaj, pod katerim se skriva velik in uporaben predal. Nekaj je tudi kromanih dodatkov, najdete celo črne zloščene oblikovne elemente, ki so na pogled lepi, a se na njih pričakovano nabirajo prstni odtisi in prah. Tudi tla v razredu T so bolj prefinjena, saj so obdana z boljšo tkanino.
Odmik od komercialnih korenin
Ni tako pameten kot kabine številnih sodobnih avtomobilov s trikrako zvezdo, vendar celotno estetiko res odmika od svojih komercialnih korenin. Volanski obroč po meri in sistem MBUX pa sta tisto, kar pomika videz bolj na področje osebnih vozil.
Testni primerek je imel infozabavni sistem MBUX s 7-palčnim, na dotik občutljivim zaslonom, ki z vozilom prihaja že v osnovi, hkrati pa omogoča integracijo pametnih telefonov. Za tipičnim Mercedesovim volanom, ki ne deluje nič kaj kombijevski in je pravzaprav multifunkcijski volanski obroč s kapacitivnimi gumbi, so merilniki, ki so zmes digitalnega in analognega sveta. 5,5-palčni digitalni zaslon med merilniki prikazuje najbolj nujne informacije o vožnji, hitrost in število vrtljajev razkrivajo analogni merilniki. Volan je prijeten na otip, ni mi pa všeč kapacitivno izbiranje funkcij na volanu, saj so se klasični gumbi ali vrtljiva stikala izkazali za veliko bolj natančne.
Kar zadeva kakovost, ne moremo mimo avtomatske dvopodročne klimatske naprave, ki po prostornosti v kabini veliko vozilo učinkovito in hitro hladi. Tu so še zagon brez ključa in številni drugi dodatki, ki smo jih vajeni iz klasičnih mercedesov. Na voljo je na primer tudi LED razsvetljava notranjosti z možnostjo do osmih barv ambientalne osvetlitve. Med drugim lahko voznikove želje izpolnjuje tudi asistent »Hey Mercedes«.
Za družine s tremi otroki in psom
Mercedes T pa prednosti komercialnih vozil vleče tudi na drugih področjih, kot je prostornost, vidljivost in praktičnost. Spredaj imata voznik in sopotnik resnično zračen občutek, z veliko prostora za noge, glavo, odlagalnih mest je na pretek – od predalov do različnih odprtin v vratih, med sedeži, pred koleni, na armaturni plošči ali pod stropom, kjer je priročna stropna polica, pod prestavno ročico pa reža za brezžično polnjenje telefona. Veliko pogoltne tudi predal med sedežema spredaj.
Dostop do zadka je omogočen prek drsnih vrat, kar je prednost za vse gibalno ovirane ali starše, ki morajo otroke namestiti na svoje sedeže na ozkih parkiriščih. V razredu T lahko zadaj namestite tri otroške sedeže, kar je pri modernih SUV-jih še dandanes redkost. Sedeži so seveda opremljeni z Isofix sistemom, vendar sta zadaj le dva, tista na zunanji strani – tretji isofix je na sovoznikovem sedežu spredaj. Tudi srednji sedež zadaj je še vedno uporaben, saj je dovolj širok, da nanj udobno sede tudi odrasla oseba.
Zanimivost: če imate otroka v otroškem sedežu spredaj, sistem zazna, ko je nameščen otroški sedež, zato samodejno onemogoči sprožitev zračne blazine in tega ni treba storiti ročno. Na ravni osebnih vozil je tudi število zračnih blazin (sedem), vključno z zračno blazino, ki se v primeru trka sproži med potnikoma spredaj in prepreči njuno medsebojno trčenje.
Kot je to značilno za male kombije, so na zadku velika prtljažna vrata, ki ob vzvratnem parkiranju zahtevajo, da parkirate stran od zidu oziroma ovire. Sam prtljažnik je precej preprost, kvadratne oblike, a zato uporaben, z nizkim nakladalnim dnom. Zadnji sedeži se zložijo v razmerju 60/40, če želite prevažati kakšen večji kos pohištva na primer. Z nameščenimi sedeži in prtljažnim pokrovom prtljažni del meri 520 litrov.
Izboljšav je še več, na primer zelo dobri in udobni sedeži, drugačne preproge, boljša izolacija. Bolj kot hrup dizelskega motorja boste pri večjih hitrostih slišali piš vetra, ki se zaletava v velika vzvratna ogledala.
Dizel zadovolji, a bi imeli še zmogljivejšega
Za pogon je skrbel 1,5-litrski dizelski štirivaljnik, ki se zažene po dizelsko, z nekaj vibracijami, a je med vožnjo dovolj tih, da ne zmoti dogajanja v kabini. 96 kilovatov moči (130 'konjev') je dovolj za umirjeno vožnjo, na žalost pa bodo tisti, ki si želijo več dinamike, morali iskati vozilo v drugi ponudbi znamke. Želeli bi si še bolj zmogljivega motorja. Tudi ta sicer pospešuje zvezno, poraba plinskega olja pa je bila okoli sedem litrov na 100 prevoženih kilometrov.
Standardno je vgrajen šeststopenjski ročni menjalnik, za doplačilo pa je imel testni avtomobil sedemstopenjski samodejni menjalnik z dvojno sklopko (DCT – podoben Volkswagnovemu DSG ). Volanskih prestavnih ročic ne ponuja, omogoča pa tudi samodejno prestavljanje, čeprav tudi v režimu »Drive« sam prestavlja precej gladko. Zmoti zgolj pretikanje v vzvratno prestavo, ko voznik ne ve natančno, če je v vzvratni prestavi ali v načinu park (P) – manevriranje na majhnem prostoru je zato počasnejše, kot bi si želeli.
Okreten tudi v mestnih ulicah
Vzmetenje je bilo posebej prilagojeno za razred T – to je ena od stvari, za katero pri Mercedesu trdijo, da ga razlikuje od citana in partnerskih vozil Renaulta – in je odlično. Avto je zelo udoben tudi na slabše vzdrževanih cestah in makadamu. Zaradi škatlaste oblike je neizogibno nekaj nagibanja karoserije, če v ovinek pripeljete z večjo hitrostjo, vendar se nikoli ne zdi, da se avto preveč nagiba.
Želeli bi si bolj natančnega volanskega mehanizma. V mestih, ko si želite okretnosti, je volan dober, več natančnosti pa bi si želeli pri večjih hitrostih. Prednost tega lahkega krmiljenja je impresiven majhen obračalni krog za kombi - 11,75 metra.
Pod črto
Razred T ponuja precej kompaktne mere, na manj kot 4,5 metra dolžine, pa hkrati prinaša veliko prostora v kabini in prtljažniku. Za nameček se zadnji sedeži spremenijo v skoraj ravno dno, kar pomeni, da lahko prevažamo tudi pohištvo ali pa veliko pasjo kletko, kljub temu, da na zadnjih sedežih sedijo trije otroci. Opreme je za ta razred vozil nadpovprečno veliko, predvsem bogato je založen z varnostno opremo. Tudi dizelski agregat je zmeren s porabo in kultiviran. Ni pa to luksuzen avto, kot pravi mercedesi. Je udoben in hkrati trpežen avtomobil, za katerega pa je treba odšteti vsaj 28.777 evrov (180d). Testni model je imel še veliko dodatne opreme, končna cena pa je bila 37 tisočakov.