Renault track day v Zeltwegu: dan za velike fante

Naj mi dekleta, ki imajo vonj po bencinu raje od francoskega parfuma, zgornje ugotovitve ne zamerijo, ampak na prizorišču je bilo bolj malo deklet, pa še tem je bil namenjen kvečjemu sopotnikov sedež.

Mrzla ponedeljkova noč se je šele pričela poslavljati, ko je bilo na parkirišču pred vstopom v paddock slovitega Red Bull Ring pri Zeltwegu na Avstrijskem Štajerskem že zelo pestro. Tam so se od blizu in daleč zbirali ljubitelji hitrih renaultov, predvsem tistih z oznako RS. Divizija Renault Sport je namreč dirkališče v okrožju Spielberg izbrala za enega izmed devetih letošnjih dirkaških dnevov, potem ko so imeli privrženci znamke že moč preizkušati dirkališča Le Mans, Magny Cours, Spa-Francorchamps …

Kako isti ovinek prevozijo Lewis, Nico, Dani in Kimi, kako sem ga sam?

Draž, da lahko svojega RS-a zaženeš po pistah, kjer se med drugim dogajajo najprestižnejše dirke v sezoni vključno s formulo 1, je seveda zelo velika. Prav tako je zavetje dirkališke infrastrukture, kjer je varnost vedno na prvem mestu, idealno okolje, da lahko vsak preizkusi zmogljivosti sebe in svojega avta, vključno z divjimi pospeški do konca in polnimi zaviranji v tisti čisto skrajni točki. So Brembo zavore res tako vzdržljive, Öhlins vzmetenje in komplet dirkaških pnevmatik dejansko omogočajo še za nekaj odtenkov bolj divje napadanje ovinkov, Akrapovičev izpuh pri 6.000 vrtljajih res še dodatno dvigne pulz srca na pisti? Na takšna in drugačna vprašanja lahko odgovore poda le dirkališče, kot je 4,4 kilometra dolgi “ring”.

Gre za zelo moderno pisto, kot se spodobi za srce Red Bullovega dirkaškega programa. Ni nikakršen tujek v idilično zeleni pokrajini, marveč je stisnjena ob vznožje hriba in obkrožena s pravimi pravcatimi kmetijami. A kravam in ogromnim john deerom navkljub je celo bližnje vojaško letališče, nad katerim je v ponedeljek ves dan potekal intenzivni tečaj padalcev, dajalo vedeti, da se nahajamo v adrenalinski srčiki naše severne sosede, o kakršni lahko Slovenci le sanjamo.

To potrjuje že hiter pregled skozi koledar najrazličnejših dogodkov, ki se dnevno odvijajo na tamkajšnjem asfaltu in njegovi okolici, ter na sprejemni center, v katerem je moč med drugim občudovati dirkalnike F1 ekip Red Bull in Torro Rosso, ali zapraviti po nekaj deset evrov za spominke.

Megana trophy-R, R5 turbo, spiderja in clia grandtour je gnala ista želja 

Mladi in manj mladi lastniki twingov, cliotov in meganov so že nestrpno čakali na začetek akcije. Daleč največ je bilo meganov RS in sicer različnih izvedenk. Med predstavniki prejšnje generacije sem zapazil različico R26.R (dvoseda so izdelali le v 450 primerkih), med dosedanjimi megani RS pa je še posebej izstopal trophy-R. Svoj čas sta bila oba prvaka med serijskimi avti s prednjim pogonom na Nürburgringu. Cliotom RS prejšnje in zdajšnje generacije so družbo delali še kakšen twingo RS, pa legendarni renault 5 turbo. Celo čisto običajen clio grandtour (karavan!) je bil poleg.

Vmes pa registracije iz Avstrije, Slovenije, Češke, Hrvaške, Švice, Nemčije … Nekateri so pred akcijo sneli tablice ali jih prelepili. Za vsak primer, nočejo, da bi jih prepoznali s fotografij na medmrežju. Drugi so hiteli z nameščanjem dirkaških pnevmatik, ki so jih pripeljali s seboj.

Tudi kakih 20 Slovencev je bilo vmes. Med njimi je lastnik megana RS s škofjeloškimi tablicami. Prvič je bil na Zeltwegu, a je izkoristil cenovno ugodno ponudbo za udeležbo. Megana vozi že skoraj 20 let, še iz časa prve generacije, ko je posedoval redko 2.0-litrsko izvedenko. Zdajšnji RS je njegov edini sopotnik, ki ga uporablja tako za vsakdanje vožnje kot za kakšen hitreje odpeljan ovinek po slovenskem podeželju. 

“Ne bom razpravljal o naših prodajnih številkah in načrtih. Želim le, da greste na progo in uživate,” je na uvodnem brifingu hitro začel in še hitreje zaključil pozdravni nagovor predstavnik avstrijskega Renaulta. “Opa, tukaj ne raztegujejo časa,” mi je postalo jasno. Sledila so le še varnostna navodila. 

Pogoja za vožnjo po pisti sta bila poleg običajnih zapovedi o obnašanju na tovrstnih dogodkih še obvezna čelada in nameščena kljuka za vleko vozila. K sreči so ostale neuporabljene, saj so udeleženci spoštovali pravila in navkljub litrom sproščenega adrenalina varnost postavljali na prvo mesto. Nenazadnje so vozili v svojih osebnih avtih, s katerimi so se morali še vrniti domov v vsakdanje življenje ter se naslednji dan odpeljati v službo ali kam drugam.

Udeležence nas je čakalo šestkrat po 20 minut vožnje po “ringu”, med pavzami pa smo lahko izkoristili tudi možnost vožnje kot sopotnik v dirkalniku clio cup ali novem cliu RS trophy. Kot posebno presenečenje so Renaultovci omogočili še vožnjo z divjim dirkalnikom R.S. 01, ki se je izkazal za zelo naporen preizkus za notranje organe. Njegov zvok se je med divjanjem skozi zavoje slišal daleč, medtem ko se je nizka silhueta pokazala zdaj na tem zdaj na drugem delu dirkališča. A velika večina Renaultovih privržencev ga je poželjivo opazovala le od zunaj - za dva kroga na sopotnikovem sedežu je bilo potrebno odšteti 300 evrov. 

Hitro, a tudi preudarno

Odmerjene minute za "civiliste" na pisti so udeležencem hitro minevale, močnejši avtomobili z veščimi vozniki so puščali za seboj počasnejše, šerifi ob robu proge so le redko pomahali z rumeno ali modro zastavo v opozorilo na nevarnost ali kot poziv, da se je potrebno umakniti hitrejšemu za seboj.

Na videz razmeroma enostavno sosledje ravnin in ovinkov pa je vseeno pomenilo velike obremenitve za prvenstveno običajnim cestam namenjene avtomobile.

Tako se je ob pretiravanju iz tega ali onega avta pričelo kaditi iz zavor, na pnevmatikah pa so se naredili svaljki, ki so obetali, da bo ob podobnem tempu potrebno doma dokaj hitro po nov komplet (dragih) pnevmatik. Zato je marsikateri udeleženec dirkaško vozil le kakih deset minut, drugi del etape pa odvozil turistično ali pa celo predčasno zavil z dirkališča, parkiral in ob prižganem motorju dvignil prednji pokrov, da je pospešil hlajenje materiala.

Tam je potem ob preverjanje tlaka v pnevmatikah ali videoposnetkov kamere in osvežilni pijači stekla še debata o idealnih linijah ...

Jan si je baterije napolnil tudi z R.S.01

Med eno takšnih pavz je pristopil Jan Hasenfuss, Nemec, doma iz Pforzheima pri Stuttgartu, in se hitro razgovoril. Možakar v svojih poznih 40.ih letih se s svojim cliom RS redno udeležuje Renaultovih dirkaških dnevov, pa tudi programov, ki jih organizirajo druge znamke. Nalepke na vetrobranskem steklu so dokazovale, da je bil njegov clio v zadnjih dveh letih že na Nürburgringu, Le Mansu, Le Castelletu, Spa-Francochampsu … “Zakaj? Tako si napolnim baterije,” pravi profesionalni škodni ocenjevalec za avtomobile in strokovnjak za starodobnike. Ampak vedno gre sam, s seboj nikoli ne vzame družine, niti prijateljev. “To je le za fante,” pojasnjuje v smehu. Prav tako ni včlanjen v noben Renaultov klub, saj za kaj takšnega ne vidi potrebe. Prijateljev ne izbira glede na to, kakšno znamko avta vozijo, razloži in pojasni, da ima v domači garaži še hitrega audija S6, redkega BMW Z1 in legendarnega citroëna 2CV. Povedal mi je, da je RS dan v Zeltwegu eden najcenejših v sezoni, udeleženec je moral za udeležbo (brez dodatnih popustov) odšteti 250 evrov. 

V Zeltweg se je Jan po osmih urah vožnje pripeljal že prejšnji dan in se na dirkališču udeležil že dirkanja s KTM x-bowom. Da tovrstne dogodke zajeme s polno žlico, je bilo jasno tudi po tem, da je bil eden tistih redkih, ki so sprejeli (plačali) izziv z R.S. 01. “Fantastično! Kakšna vožnja, kakšne sile na telo,” je po dirkaški izkušnji skorajda na ravni formule 1 žarel v paddocku. 

Za celo goro igre 

Za nama s fotografom je bil pester dan. Izstopala sva, to je dejstvo. Nisva bila oblečena v jakne z rombastimi našitki ali imela na glavi čepice z napisi pokroviteljev iz formule 1. Tudi nisva tako zavzeto kot najini sosedje na parkirišču razpravljala o najinem delovnem vozilu, meganu RS 275 cup, poslovilni seriji zdajšnje generacije, niti nisva merila sekund in desetink vsakega prevoženega kroga s pomočjo vgrajenih štoparic.

Sva pa vseeno izjemno uživala. In se počutila polnopravna člana velike francoske družine RS, ki ni znana le po izjemno hitrih izdelkih, temveč tudi po skrbi za svoje ljubitelje in po vzdušju, ki jim ga zna pričarati na tovrstnih dogodkih. Ves čas povratne vožnje v domovino se mi je po glavi prikazoval iz latinščine vzet slogan, ki krasi drikališče v okrožju Spielberg na vsakem koraku: “Nomen est omen”. Nemška besedna igra  “spiel” in “berg” se je v navezi z Renaultom izkazala v svojem najboljšem pomenu.

andrej.leban@zurnal24.si