AMZS zato že nekaj let organizira treninge varne vožnje za gasilce in reševalce, na katerih jim razložijo zakonitosti intervencijskih voženj in nevarnosti, ki so jim pri tem izpostavljeni. Pomemben del treninga je tudi vožnja intervencijskega vozila na simulatorju, kjer voznikom pripravijo nevarne situacije, na katere bi lahko naleteli med intervencijsko vožnjo.
Simulator ne omogoči le simulacije nepredvidljivih pasti na cesti, ampak s pomočjo posnetka vožnje omogoči tudi njeno analizo in opozarjanje na napake, ki jih voznik dela ter nasvet, kako se jih odpravi.
Inštruktorja varne vožnje Marko Bračič in Mitja Jeseničnik, ki sta vodila tokratni trening, na katerem so sodelovali gasilci prostovoljnega gasilskega društva iz bližnjega naselja Prekopa, poudarjata, da je vsaka vožnja na intervencijo drugačna, zato se nanjo težko vnaprej popolnoma pripravimo.
Teoretično znanje je eno, praksa pa nekaj povsem drugega, vožnja na kraj intervencije pa je lahko celo bolj nevarna od same intervencije. Zato je pomembno, da voznik spremlja dinamiko prometa, reakcije drugih voznikov in psihološko stanje reševalnega osebja med vožnjo. Tudi pri hitrosti mora biti preudarna. Vsaka sekunda sicer res šteje, vendar pa pretirana naglica lahko prinese več škode kot koristi.
Učenje iz izkušenj
Inštruktorji AMZS pri učenju uporabljajo simulator, kjer poteka ocena različnih situacij in analiza voženj. Namen takšnih simulacij ni iskanje napak, temveč učenje iz izkušenj. Ko si dejansko soočen z nevarnimi situacijami, ki se jim vrh vsega ne izogneš, stvari razumeš drugače. Ko vidiš, kaj se dogaja na cesti, si lahko bolje pripravljen na podobne situacije. Simulatorji omogočajo tudi ponavljanje enakih scenarijev, kar voznikom pomaga izboljšati svoje odzive in se naučiti najboljših možnih reakcij.
Jeseničnik in Bračič pravita, da trening ni toliko namenjen nadgradnji samega vozniškega znanja , ampak bolj spremembi pristopa do intervencijske vožnje in premisleku o možnih tveganjih. Nesreče se dogajajo, osnovni vzrok zanje pa so pogosto čustva, ki zasenčijo zdravo presojo. V želji po čimprejšnji pomoči ponesrečencem lahko namreč voznik gre preko svojih sposobnosti.
Pri prostovoljnih gasilskih društvih pogosto opažajo, da je voznik hkrati tudi vodja intervencije in mora komunicirati prek radijske postaje. Idealno bi bilo, da bi se voznik osredotočil zgolj na vožnjo, zato se priporoča razdelitev vlog v vozilu. Voznik naj bo zadolžen za vožnjo, njegov kolega pa za komunikacijo in spremljanje situacije na terenu.
Pomembno je že dogajanje pred samo intervencijo, ki se začne z izvozom gasilskih vozil iz garaže. Poziv na intervencijo predvsem prostovoljne gasilce običajno preseneti med vsakdanjimi opravili. Inštruktorja opozarjata, da v času, ko se gasilci peljejo v gasilski dom, še niso na intervencijski vožnji in morajo upoštevati prometne predpise. Če tedaj storijo prekršek, so za to tudi kaznovani. Pogoste so tudi situacije, ko gasilci zaradi naglice razbijejo lastno vozilo in so za to tudi odgovorni.
Ustrezni vozniki
Pomembno je tudi, kdo lahko vozi intervencijsko vozilo. Vozniki z vozniškim dovoljenjem kategorije B lahko peljejo intervencijsko vozilo s skupno maso 3,5 tone, pod pogojem da niso več vozniki začetniki. Za težja vozila je potrebna kategorija C, z določenimi izjemami. Če ima voznik vozniško dovoljenje s kodo C1, lahko vozi vozilo z največjo maso 7,5 tone ali skupino vozil s skupno maso do 4,25 tone. Potrdilo za vožnjo intervencijskih vozil C1, ki ga izdaja ministrstvo, velja za vozila do 5,5 tone in ga je treba obnavljati na pet let, z zdravstvenim pregledom ali potrdilom gasilskega doma. Pri AMZS zato gasilcem priporočajo, da opravijo vozniško dovoljenje kategorije C, s katerim lahko vozijo brez omejitev in ga lahko uporabijo tudi za vožnjo civilnih tovornjakov.
Za voznike intervencijskih vozil sicer veljata še dva pogoja. Prvi je, da v zadnjih treh letih niso bili pravnomočno obsojeni za povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti s smrtnim izidom in da niso bili obsojeni za zapustitev ponesrečenca. To zagotavlja, da za volan sedejo le odgovorni in preverjeni vozniki.
Pomemben vidik vožnje intervencijskega vozila je tudi uporaba modre luči in sirene. Po zakonu je intervencijsko vozilo vozilo s prednostjo, zato morajo na njem biti vključene rotacijske luči in sirena. Nekatere občine zahtevajo izklop sirene med 22. in 6. uro, saj lahko nenehno tuljenje povzroči dodatno zmedo. V urbanih območjih lahko sirena voznike prestraši in povzroči napačne reakcije. Strogo prepovedana pa je uporaba modrih luči in sirene izven intervencijskih voženj.
Intervencijsko vozilo ima načeloma prednost pred drugimi udeleženci prometa, vendar svoje prednosti ne sme na vsak način uveljavljati. Če pride do prometne nesreče, je namreč voznik intervencijskega vozila odgovoren pred zakonom. To pomeni, da mora biti vožnja vedno premišljena, brez nepotrebnega tveganja, ki bi lahko ogrozilo druge udeležence v prometu.
Tri kategorije
Intervencijske vožnje sta inštruktorja razvrstila v tri kategorije, zeleno rumeno in rdečo. Zelena kategorija pomeni, da v nesreči ni ogroženo življenje, materialna škoda pa je majhna. V primeru rumene kategorije življenja ljudi še niso neposredno ogrožena, premoženje pa je bolj ogroženo, v primeru rdeče kategorije pa so ogrožena tudi življenja, torej zahteva najhitrejši odziv reševalcev.
Vendar pa, poudarjata inštruktorja, je pomembno, da reševalci vedno pridejo varno na kraj dogodka, saj lahko le tako učinkovito pomagajo. Če voznik pelje prehitro, namreč pridobi le malo časa, posledice pa so lahko hude, v skrajnem primeru tudi trk z drugim vozilom ali pešcem, lahko pa pride tudi do prevračanja intervencijskega vozila. Poudariti je treba, da gasilsko vozilo ni dirkalno vozilo. Gasilska vozila imajo visoko težišče, vozniki so oblečeni v zaščitno opremo. Zato je zbranost voznika ključnega pomena.
Precejšnjo nevarnost predstavljajo tudi odzivi drugih voznikov. Nekateri vozniki pod pritiskom, ki ga predstavljajo modre luči in sirena, zmrznejo in vozijo počasneje, ustavijo na neprimernem mestu ali nenadoma zavijejo. Za voznika intervencijskega vozila je zato pomembno, da spremljajo promet in druge udeležence prometa in se pravočasno in pravilno odzovejo na situacije
Po drugi strani pa so vozniki so v zadnjih letih bolje ozaveščeni in med drugim na avtocestah hitreje ustvarjajo reševalni pas. Na avtocesti je sicer pomembno, da intervencijska vozila vozijo po sredini reševalnega pasu, saj se jim tako hitreje odpre pot. Prav tako je koristno, če vozniki nakažejo, da so intervencijsko vozilo opazili . Še vedno pa se dogajajo primeri, ko tako vozniki intervencijskih vozil kot tudi drugi vozniki ne vedo, kako pravilno ravnati, zato so nujne kampanje ozaveščanja.
Ne s srcem, ampak z glavo
Jeseničnik in Bračič na koncu opozarjata predvsem , da na intervencijo ne smemo peljati s srcem, temveč z glavo. Pomembno je, da se varno vrnemo domov, saj bomo le tako lahko pomagali tudi prihodnjič. Tisti, ki potrebujejo pomoč, raje vidijo, da reševalci pridejo pozneje, kot da sploh ne prispejo,ker so na poti doživeli nesrečo.
Dodajata tudi, da so se gasilci, ki pridejo k njim, zelo pripravljeni učiti. Med vožnjami na simulatorju opažajo, da vozniki intervencijskih vozil, ki pridejo k njim, v začetku vozijo zelo živahno in celo divje, saj hočejo čim hitreje pripeljati na mesto intervencije. Ko pa vidijo, kakšne posledica lahko ima prehitra in objestna vožnja, hitro spremenijo pristop in upoštevajo predpise in elemente vožnje, ki jim jih predstavijo na treningu. Inštruktorja menita, da se to navsezadnje pozna tudi na resničnih vožnjah. Treninge sicer izvajajo v majhnih skupinah z do šestero udeleženci, saj menijo, da le tako lahko dosežejo pričakovano kakovost.
Simulator, ki posnema delovno okolje pravega tovornjaka, sicer najemajo, računalniški algoritem za izvajanje simulacij pa so razvili pri AMZS, saj so s tem pristopom lahko dosegli realno okolje s kritičnimi situacijami, ki ga zahteva takšen trening. Simulator lahko sicer uporabijo tudi za trening vožnje kombija, saj zamenjajo le volanski obroč in zaženejo drugo različico programa.
Kaj pa o treningu menijo gasilci, ki so se ga udeležili? Na koncu treninga so povedali, da je bil zelo poučen in zdaj čisto drugače gledajo na vožnjo intervencijskega vozila. Dodajajo, da so jih njihovi vozniki do zdaj sicer vedno varno pripeljali na kraj intervencije. Ugotavljajo tudi, da se vozniki pri nas znajo večinoma ustrezno odzivati na intervencijska vozila in imajo s prometom v splošnem dobre izkušnje.
no ja mal poglejte kaj vse delajo vozniki formule 1. njihove reakcijske čase in treninge. pri nas pa. ja no hvala bogu imamo same prostovoljce. in si predstavlajte naše vrle gasilce ki se na intervencijo vseedejo v kamion . poln… ...prikaži več vode. in potem ni čudno da beremo o kamionih ki se prevračajo. hvala bogu da je dosti teh vozil tako slabih da komaj lezejo polno natovorjeni. sem že videl primer, ko je gasilsko vozilo omagalo sredi klanca, ko je šlo na ...