Če pobližje pogledamo najbolj znane avtomobile, skonstruirane v 30., 40., 50. letih 20. stoletja,
vidimo, da je bilo pri njih najbolj pomembno to, da so bili enostavni. Enostavni, a zelo zanesljivi
avtomobili, kot so bili volkswagnov hrošč, citroënov spaček ali pa mini morris, so svoje prave
vrednosti pokazali izključno na civiliziranem asfaltu. Narejeni so bili z namenom mestne ali
medmestne vožnje, medtem ko so bili izven teh okvirov praktično neuporabni.
Že za časa prve svetovne vojne so vojni strokovnjaki poskušali sestaviti učinkovito vozilo,
sposobno za gibanje po težjih in nedostopnih terenih. Pravi uspeh je prišel kasneje. V polovici
leta 1940 je ameriška vojska razpisala natečaj, ki bi končno rešil vsako dilemo okoli uradnega
vojnega vozila. Od nekaj prispelih ponudb je le ena v popolnosti zadovoljila. To je bil avtomobil,
ki mu je bilo ime the willys - overland quad. Ponudilo ga je podjetje Bantam, ki je bil ameriška
podružnica britanskega podjetja Austin. Vozilo je bilo simpatične, kockaste oblike, špartansko
opremljeno, imelo je platneno streho in seveda pogon na vsa štiri kolesa. Njegova izrazito
vpadljiva rebrasta maska in okrogla svetila so ostala prepoznavna vse do danes. Potem ko je bil
willys uradno razglašen za ameriško vojno terensko vozilo, je dobil polno ime. In to zelo ameriško.
Ker je bila njegova prvotna funkcija vojnega značaja, v ameriškem prevodu general purpose, je
nastalo ime Jeep. Jeep je postal pojem za terenska vozila in svoje prepoznavno ime zadržal vse do
danes. Svoje prve kilometre v težkih vojnih razmerah je willys naredil leta 1942. Njegova izrazito
trda obesa je omogočala gibanje po terenih, na katera druga vozila praktično niso mogla. Če ni šlo
za tank ali podobno oklepno vozilo. To je bil samo eden izmed razlogov, da je po koncu druge
svetovne vojne Jeep ostal del ameriške vojske, kjerkoli se je le-ta pojavila in vojskovala.
Poganjal ga je štirivaljni motor, ki je iz prostornine 2,2-litra iztisnil 40 kW/54 KM. Pogon je bil
na vsa štiri kolesa, menjalnik pa ročni tristopenjski, kar je bilo zagotovilo za najvišjo hitrost
okoli 100 km/h in porabo goriva okoli 15 litrov na 100 kilometrov.
Kar zadeva notranjost, bi težko kakorkoli rekli, da je šlo za kaj urejenega. Instrumentalne
plošče praktično ni bilo, saj so bila vsa stikala vgrajena v pločevinasti okvir, medtem ko je
menjalnik vpadljivo štrlel iz sredine poda. Da bi bil vtis popoln, je moral biti stari willys
sivo-olivne barve. Enostavno, robustno, vojaško čvrsto. Podjetje Willys Motors je v povojnem času
prenehalo z delovanjem. Legendarni jeep willys so zato od leta 1970 proizvajali pod okriljem
General Motorsa. Leta 1986, takoj po predstavitvi na avtomobilskem salonu v Los Angelesu, so začeli
s proizvodnjo naslednika, pod imenom jeep wrangler. Novi jeep je bil, tudi kar zadeva tehnične
karakteristike, zelo podoben predhodniku. Lahko zapišemo, da je bil njegova modernejša in polepšana
različica. Zaradi willysove bogate preteklosti in načina, kako je svojim oboževalcem zlezel pod
kožo, ne čudi, da je tudi wrangler postal ena od največjih ikon divjih ameriških prerij.
Wranglerjevi kupci so lahko izbirali med 2,5-litrskim štirivaljnikom ter 4-litrskim
šestvaljnim motorjem. Z ročnim petstopenjskim menjalnikom je šibkejši agregat ob povprečni porabi
11 litrov dosegel 155 km/h, medtem, ko je močnejši vlekel do 174 km/h in porabil okoli 13 litrov
goriva. V ponudbi je bil tudi tristopenjski avtomatski menjalnik, kar pa je za seboj povleklo nekaj
slabše sposobnosti. Prtljažnik je pogoltnil 320 litrov prtljage, kar je bilo povsem dovolj za dve
osebi in tudi daljša potovanja. Američani so vedno gojili posebno avtomobilsko filozofijo. Tako kar
zadeva tehnične strani avtomobila in tudi videza in namena. Vedno so bili prvaki v napihovanju
svojega ega s pomočjo lastnega vozila. Moramo priznati, da je tudi wrangler s svojo markantno
zunanjostjo izzval strahospoštovanje ostalih udeležencev v prometu, istočasno pa je svojega voznika
navdajal z občutkom velike nadmoči. Beseda jeep je že davno postala pojem, s katerim pogosto
napačno etikiramo vsa terenska vozila. Za laike je jeep vsak povišan avtomobil z nekoliko širšimi
pnevmatikami in pogonom na vsa štiri kolesa.
V današnjih časih bo stari willys pravim poznavalcem pričaral nasmeh na obrazu. Nasmeh, ki
pojasnjuje, da so posamezne stvari pred davnimi leti imele svoj smisel, ki ni bil le del globalne
ekonomske politike, pač pa del potratne avtomobilske industrije, katere najbolj znan terenski
avtomobil na svetu je ostal nekaj posebnega. Prav to je – jeep willys.
39
ogledov
Prvi in edini kralj prerij
Čeprav je včasih videti, da človeški rod neizmerno uživa v kompliciranju enostavnih stvari, pa to v avtomobilski industriji ni primer.