Google že dolgo ni znan le po svojem spletnem iskalniku, pač pa se ukvarja tudi s telefonijo in številnimi drugimi servisi. Novica, da je Google v Kaliforniji pričel testirati avtomobile, ki vozijo sami, pa je številne presenetila piše New York Times.
Po ulicah se trenutno vozi šest vozil toyota prius in en audi s katerimi ne upravljajo vozniki, pač pa sistem profesorja informatike Sebastiena Thuna z Univerze Stanford. Nemec za Google dela od leta 2007. Sodeloval je pri projektu "Street View", oziroma v razvoju avtomobilov s kamero, ki naj bi fotografirali vse ulice na svetu.
Googlovi avtomobili "gledajo" s pomočjo kamere postavljene na streho. Za seboj imajo že več kot 225.000 testnih kilometrov, od tega so 1600 kilometrov prevozili povsem sami. Ker testi trenutno potekajo na ulicah Kalifornijskih mest, so ob njih iz varnostnih razlogov vseskozi strokovnjaki. "Imeli smo le manjšo prometno nesrečo," je pojasnil Thun. Pri Googlu verjamejo, da bi lahko po cestah vozilo dvakrat več ljudi, če bi z njimi upravljali roboti in ne ljudje. Vendar pa hkrati opozarjajo, da so z razvojem sistema šele v začetni fazi. Prvi avtomobili-roboti naj bi na ceste zapeljali čez osem let.
dr. Leon žlajpahAvtomatska vozila bodo na cesti lahko zaživela, ko bo sistem podprt tudi z vso ostalo infrastrukturo. Cestišča bodo morala biti prepletena s številnimi senzorji, s pomočjo katerih bo sistem v vozilu komuniciral. Na sploh ne sme delovanje temeljiti le na vizualnem prepoznavanju okolice.
Za mnenje smo vprašali tudi na Inštitut Jožef Štefan, kjer nam je vodja oddelka za Avtomatiko, Biokibernetiko in Robotiko dr. Leon Žlajpah pojasnil, da v kratkem še ni za pričakovati revolucije na tem področju. "V naslednjih desetih letih namesto nas ne bodo vozili roboti. To je prekratko obdobje, da bi lahko zagotovili varnost za vse udeležence v prometu,“ pojasnjuje strokovnjak, ki dvomi da bo sistem v tako kratkem času dovolj zanesljiv. Žlajpah glavne težave vidi tudi v slabših svetlobnih pogojih in infrastrukturi: "Avtomatska vozila bodo na cesti lahko zaživela, ko bo sistem podprt tudi z vso ostalo infrastrukturo. Cestišča bodo morala biti prepletena s številnimi senzorji, s pomočjo katerih bo sistem v vozilu komuniciral. Na sploh ne sme delovanje temeljiti le na vizualnem prepoznavanju okolice.“
Bolj realno je za pričakovati sisteme, ki bodo vozniku v pomoč in jih v praksi že najdemo v serijskih vozilih. "Številni taki sistemi, ki bodo omogočali polavtomatsko vožnjo bodo v praksi zaživeli veliko prej. Uspešni znajo biti predvsem na avtocestah, kjer imamo relativno enakovredne udeležence v prometu, torej voznike, okolje pa ni tako naključno kot v mestih, kjer je polno pešcev, kolesarjev in živali."
Nič nenavadnega ni, da se podobni projekti začnejo na Univerzah. "Določene humanoidne robote so razvila spletna podjetja, tudi Google. Najprej so jih ponudili izbranim laboratorijem po svetu, da so jih promovirali. Od začetka podjetja vložijo kapital s katerim zagotovijo neoviran razvoj, da lahko v nekaj letih tržijo končne produkte. Verjetno gre v tem primeru za podobno stvar,“ zaključuje dr. Žlajpah.
