Predstavljam si, da nikomur ni všeč borba z Jiržiji in Pavleki z brisačami za kvadratne centimetre na istrski betonski plaži, pa tudi cena, ki so letošnjo sezono zahtevali Ante, Helmut, Pablo, Georgius ali Francois za prenočitev v čisto običajnem stanovanju ali kampu, se zdi vse bolj skregana s pametjo in ne upraviči ponudbe. In da skorajda vsakdo zase pravi, kako so mu všeč nove, še neraziskane stvari. Tudi takšnih, ki 40 stopinj Celzija v senci označujejo za jasno pretiravanje narave, ni več tako malo.
Se najdete v teh vzorcih razmišljanja? Znotraj Evrope obstaja alternativa, ki je kot dopustniška destinacija za dostopno ceno tako za družine kot posameznike po krivici zapostavljena - Baltik.
Zveni daleč in res ni prav blizu
1.400 kilometrov najmanj je cestne vožnje do meje z Litvo, prve izmed trojice držav, ki za Slovence še vedno pomenijo špansko vas. Najmanj dan in pol za volanom, čeprav že vmesna pot mimo Dunaja, čeških Lednic ter Brna, poljskih Lodža in Varšave nudi veliko zanimivosti in priložnosti za enodnevne postanke. A Litva, Latvija in Estonija vsaka s svojim karakterjem, posebnostmi in lepotami nudijo eksotiko, v kateri se iz kilometra v kilometer prepletajo bogata zgodovina in osupljive naravne lepote, kontrast revnega podeželja in zahodnjaško modernih centrov mest. Na stotine kilometrov peščenih plaž, ki bi jim jih še Španci zavidali, predele zelene neokrnjene narave, podobne Švici (ali Sloveniji), vključno s smučišči. Za slednje dobesedno ni ovir, zadostuje že manjši kucelj. Če ga ni, kucelj zmečejo na kup sami. Še boljša ideja pa je pokrito smučišče v dvorani - ne, za kaj takega ni potrebno iti na Japonsko ali v Dubaj. Kdor je ljubitelj kopanja, verjetno v vedno svežem severnem morju resda ne bo potešen, a zelo moderni družinski vodni parki so v vseh treh državah na gosto posajeni.
LITVA
Krivično je, ker trojček držav vedno omenjamo v isti sapi, saj so si medsebojno zelo različne. Največja izmed trojice Litva ima največ srednjeevropskega utripa, kar je zaradi lege logično. Kot država v osrčju in na križišču poti nekdanje Hanseatske povezave so v njej očitni arhitekurni in kulturni vplivi Poljske, Nemčije, pa seveda tudi Rusije.
Že prvi dan po prihodu v Litvo v mesto Druškininkaj na skrajnem gričevnatem jugovzhodu tik ob meji z Belorusijo pa je bilo potrebno spremeniti tudi marsikateri miselni vzorec, se navaditi na drugačno podnebje in sprejeti percepcijo, kaj lahko turist pričakuje in česa ne. Recimo ko sem ob 22. uri pri še povsem svetlem dnevu iskali prenočišče v apartmajskem naselju ter po telefonu iskali skupni jezikovni imenovalec z lastnikom. Najti ob Baltiku človeka srednjih let, ki bi znal angleščino ali nemščino, je težje kot odkriti kepo jantarja na obali Severnega morja.
“I ti govoriš tolko po russki!” (“Pa saj ti govoriš po rusko”), mi je na koncu dejal Viktor, ko sva se domenila tako za tip apartmaja kot ceno v njegovem resortu. Ne, ne, le balkanski esperanto sem uporabljal. Gostov tako globoko z juga Evrope pač niso vajeni, medtem ko so vseprisotni Belorusi in Rusi srednjega in višjega razreda, pa tudi številni Skandinavci, ki se prepeljejo s trajekti prek morja. Turizem tudi v tem koščku Evrope, vse bolj cveti, vzhodne sosede privablja moderna turistična infrastruktura, medtem ko so za prišleke z zahoda in juga poleg vsega drugega fascinantne tudi ostaline, ki pričajo o bogati zgodovini vključno s sovjetsko okupacijo - denimo v hladni vojni strogo varovana iztrelišča za balistične rakete.
Top v Litvi:
- Prestolnica Vilna. Človek se v njej z veseljem izgubi med baročnimi stavbami.
- Kaunas. Drugo največje mesto in središče košarke, litvanskega nacionalnega športa. Mesto fascinira s prepletom zgodovinskih stavb in modernosti
- Trakaj. Srednjeveško mesto z impozantnim gradom ob jezeru nedaleč od prestolnice.
- Druškinkaj. Miren turistični spa kraj, kjer je mogoče pozimi smučati v naravi, poleti pa v pokriti dvorani. Tam je tudi muzej na prostem z največjo zbirko (odsluženih) komunističnih spomenikov na svetu.
- Klaipeda. Nekoč prusko izhodišče v osrčje Baltika je danes eno največjih pristanišč v Severnem morju.
- Devet nacionalnih parkov. Med njimi je najbolj znan Curonian Spit pod zaščito Unesca. Gre za več deset kilometrov dolg poseljen ozek pas zemlje nedaleč od celine, ki se na jugu nadaljuje v rusko enklavo Kaliningrad (zanj potrebujete vizo). Na tem izredno raznolikem in koščku najdemo vse, od akvarija z veličastnimi predstavami delfinov do “Litvanske Sahare” - območja kjer daleč naokoli ni ničesar, razen peska in morja. Se pa človek zaradi množice tujcev počuti kot v Rusiji.
- Hrib križev (Hill of Crosses). Običajno je versko središče nekega naroda kakšna veličastna bazilika, za Litvance pa je to grič, posajen s prek 100 tisoč križi, ki so jih ljudje tja postavili skozi desetletja. Tudi komunistični sistem jim ni prišel do živega.
- Štorklje. Litva je država z največjo gostoto belih štorkelj, opaziti jih je na vsakem koraku.
LATVIJA
Latvija je med Baltsko trojko najmanj razvita, a zato nič manj vabljiva. Manko infrastrutkure nadoknadi z naravo, s stotinami kilometri peščenih plaž in nacionalnimi parki v osrčju države. Prehod iz Litve v Latvijo je zelo očiten, saj obiskovalca pozdravi za kategorijo slabši asfalt. Pa tudi v ljudeh se čuti razlika, kar gre gotovo pripisati dejstvu, da gre za narodnostno zelo mešano državo, v kateri je etničnih Latvijcev manj kot dve tretjini prebivalstva. V nekaj manj kot milijonski prestolnici Rigi je delež Latvijcev komaj nekaj prek 40 odstotkov, tik za njimi je ruska etnična manjšina.
Navaditi se je tudi treba, da vas povprečen prebivalec Latvije ne bo pogledal v oči, se vam nasmehnil ali z vami želel imeti opravka, če vam ne bo želel ravno prodati kilograma borovnic. Prav zato danes precej bolj cenim nasmeh in pozdrav prodajalk v naših trgovinah. So pa seveda tudi drugačni Latvijci. Lastnik vrhunskega kampa Apalkalns je z velikim veseljem sprejel že tretje Slovence to sezono in pohitel zapičiti slovensko zastavico nad pročelje recepcije. Mladi vodič iz gradu Cesis, mi je takoj pričel naštevati mesta in slovenske znamenitosti, ko sem mu povedal, od kod sem. “Geografija je moja strast,” je dejal in takoj začel iskati vzporednice še v osamosvajanju obeh držav.
A geografsko zelo pisana je tudi Latvija z izjemno morsko obalo in pisano notranjostjo. Dolge ravnine sredi iglastega rastja spominjajo na prostranstva Švedske ali Kanade, peščene plaže pa bile zaradi lepote gotovo ene najbolj obleganih na svetu, če bi le imelo morje poleti nekaj stopinj več. Ljubitelji narave in pohodništva ne bi smeli biti razočarani, le na hribolazenje ne gre računati - najvišji vrh v Latviji meri 311 metrov nadmorske višine.
Top v Latviji
- Riga. Vzhodnoevropska prestolnica v pravem pomenu besede - ultra moderen zahodnjaški center, čudovito staro mestno jedro, prometna gneča, zanemarjeno obrobje.
- Jurmala. Žurersko mesto tik pri prestolnici, ki bi mu rekli kar Copacabana Baltika - pesek in zabava.
- Vestspins. V lepše otrokom prilagojenem mestu še nisem bil. Igrala, vodni park, smučišče na umetnem hribu in seveda peščena obala.
- Rt Kolka. Znano je že stoletja - mornarji, ki so se sposobni spopasti z nepredvidljivimi tokovi in vetrovi v tem koščku morja, so res dobri mornarji. Večina ostalih počiva na dnu morja. Do padca SZ je bilo območje hermetično zaprto, kar je še danes vidno v propadlih vojaških zgradbah in počasnem življenju. Jantar tukaj leži dobesedno na tleh.
- nacionalni park reke Guaja. Latvijci mu ponosno pravijo “mala Švica”, pa čeprav nima gora - peš, s kolesom, čolnom - s katerekoli perspektive nudi čudovita doživetja narave in zgodovine. Tam najdete od steze za treniranje boba, ki nosi slovensko-sarajevsko ime Vučko, do sprehodov s svečami skozi veličastne ostaline templjarskih gradov.
- Borovnice. Ustaviš se ob cesti, stopiš nekaj metrov v gozd in se naješ borovnic. Praktično kjerkoli.
ESTONIJA
Estonija ima resda najmanj prebivalcev izmed trojice (1,3 milijona), a ti so najbolj prijazni in naravani v prihodnost. Pozna se jim, da živijo v kulturno zelo skandinavsko usmerjeni državi, kjer cenijo visoko kulturo bivanja, do katere si pomagajo tako z modernimi tehnologijami kot tradicijo. Če želite biti sami, potem je estonska narava idealen kotiček, da vas daleč naokoli ne bo nihče motil, če želite občudovati delo človeka, potem zavijte v staro jedro Talina ali duhovno prestolnico Tartu. Na žalost je v Estoniji še bolj vse odvisno od vremena, saj sta dež in temperature, ki smo jih na jugu vajeni sredi marca, tudi poleti precej običajna sopotnika. A lepota tamkajšnje narave in savne znajo dobro pogreti dušo. Tudi ljudje so zelo topli in odprti.
Top v Estoniji:
- Talin. Čeprav je občutno dražja od južnih sosed, je prestolnica Estonije vredna ogleda zaradi svoje bogate arhitekture in narave, ki jo obkroža. Od tu se je mogoče s trajektom zapeljati na drugo stran v Helsinke.
- Tartu. Drugo največje mesto je duhovna prestolnica in center univerzitetnega življenja. Premore tudi čudoviti muzej igrač, iz katerega tako otroci kot odrasli odhajajo s širokimi nasmeški.
- Saarema. Največji estonski otok nudi alternativo divjega vsakdanjika, kjer lahko vsak najde svoj kotiček miru.
- Sooma nacionalni park. Neokrnjene narave se je mogoče naužiti na tisoč in en način.
- Jezera. Kljub majhnosti države ima ogromno jezer.
Prevoz. Baltske države smo obiskali s kombijem (toyota proace verso), ki je idealna možnost za razmeroma hitro potovanje in dovolj prostora za udobje potnikov in za prtljago. Gorivo in hrana sta cenejša kot v Sloveniji, severno od češko-poljske meje ni plačevanja cestnin za štiripasovnice. Vse tri baltske države uporabljajo evre kot uradno valuto. Ne zanašajte pa se na slovensko dojemanje razdalj - 200 kilometrov na baltskih cestah vzame precej več kot v Sloveniji. Pozor - prehitevanje v škarje je tamkajšnji neuradni nacionalni adrenalinski šport! Skupno je bilo prevoženih okoli pet tisoč kilometrov. Seveda je mogoče tudi z letalom, a takrat lahko nastanejo precejšnje omejitve z mobilnostjo.
Spanje. Kombinacija šotora (od 15 evrov na noč, vključena celotna družina, šotor, vozilo, elektrika), kamp hišk in apartmajev. Vremenska napoved je precej vplivala na odločitev o tipu strehe nad glavo. Za najdražji apartma, opremljen bolj luksuzno kot domače stanovanje, smo odšteli 65 evrov na noč.
Končni stroški. Brez posebnega pretiravanja v zapravljanju, a pretežno s prehranjevanjem zunaj, obiski znamenitosti in vodnih parkov ter stroški prevoza je družina skupno porabila manj kot dva tisoč evrov za skoraj tri tedne potovanja.
Kaj me je pozitivno presenetilo? Lepote narave in mest. Da so v Evropi tri tako malo znane, a tako čudovite države. Da lahko v vseh treh plačuješ z evri. Da noči praktično nisem videl, saj se poleti zvečeri šele tik pred polnočjo. Ugodne cene.
Kaj pa negativno? Dolge razdalje, ki so še daljše zaradi slabše kakovosti cest. Da je človek lahko tako vesel, ko termometer julija zleze čez 20 stopinj Celzija.
andrej.leban@zurnal24.si
Bil lansko poletje na Baltiku, Poljska... Gdansk in okolica... ja, krasne plaže, vendar se na njih sedi pod senčniki in gleda morje ki ni tako lepo kot Jardan in ima 16 stopinj... Kar se tiče samih krajev, so pa lepi.… ...prikaži več Pa zame je to potovanje, dopust je pa neki drugega.
Dober prispevek, ki mi bo v pomoč pri dopustu v baltskih državah naslednje leto.
Hrvatofob Leban uživa v branju večine komentarjev, sploh pa Križarjevega. Pri vseh reklamah si vsak lahko izbere destinacijo po svoji meri in ne po subjektivnih ocenah nekega kvazi novinarčka.