Kako se s težavami soočajo pri BMW-ju smo se v okviru avtomobilskega salona v Münchnu pogovarjali z dr. Milanom Nedeljkovićem, ki je v BMW-jevem upravnem odboru zadolžen za organizacijo proizvodnje, torej tudi za soočanje s trenutno krizo.
Lahko razložite ozadje dogodkov, ki so vodili k temu, da je kriza s polprevodniki tako vplivala na avtomobilski sektor?
Kriza zaradi korona virusa je v začetku lanskega leta ustavila vso proizvodno verigo, z njo pa tudi vso dobaviteljsko verigo vse do proizvodnje polprevodnikov. Za ponovni zagon te verige je potrebnega nekaj časa. Težko je tudi zato, ker smo podcenili povečanje povpraševanja po novih avtomobilih. Proizvodnje ne moremo povečati tako hitro, kot se povečuje povpraševanje. Po eni strani je to dobro, saj prodamo vse avtomobile, po drugi strani pa povzroča dolge čakalne dobe. Vrh tega se kompleksnost avtomobilov povečuje, s tem pa se povečuje tudi količina polprevodnikov v vsakem posameznem avtomobilu. Zdaj imamo v avtomobilih vse več elektronskih naprav, ki še povečujejo potrebe po polprevodnikih.
Do zapor zaradi epidemije je poleg tega v različni državah prišlo ob različnih časih, kar povzroča hude težave avtomobilski industriji, ki ima izrazito dolge dobaviteljske verige, ki so vrh tega mednarodno zelo prepletene. Če denimo pride do zaprtja družbe in s tem ustavitve proizvodnje v Maleziji, Tajvanu, na Kitajskem ali v Evropi, vsako posamezno povzroči težave pri dobavi polprevodnikov, saj so proizvodne kapacitete medsebojno prepletene in razpršene po vsem svetu. Ker je avtomobil zapleten skupek številnih komponent, vedno čutimo pomanjkanje določene komponente in to ovira vso industrijo. To je bolj ali manj razlog za trenutne težave.
Kaj ste pri BMW-ju storili, da bi zmanjšali prevelik vpliv krize na proizvodnjo?
BMW ima v primerjavi s tekmeci prednost, da imamo visoko fleksibilni sistem, ki nam omogoča, da spremenimo proizvodne sekvence in proizvodne programe v skladu s potrebami strank. Sistem je narejen tako, da stranki vedno in čim hitreje zagotovimo natanko tak avtomobil, kot ga je naročila.
Proizvodni program v vsej sekvenci avtomobilov smo sposobni spremeniti šest dni pred začetkom proizvodnje tega avtomobila. Če ugotovimo, da bo prišlo do pomanjkanja polprevodnikov za določeno komponento imamo torej priložnost, da šest dni pred tem spremenimo celotni program in izdelujemo avtomobile, za katere imamo sestavne dele. Pozneje lahko urnik spet spremenimo in izdelamo izpuščene avtomobile, za katere so deli prispeli. Ta fleksibilnost nam omogoča, da učinkovito krmarimo skozi krizo. Seveda imamo težave, tako kot vsi drugi, vendar menim, da nam gre kar dobro.
Kaj pa menite, bo prinesla prihodnost?
Vsi smo lahko spoznali, da se pomanjkanje polprevodnikov ne bi smelo ponoviti, zato bi radi izboljšali preglednost celotne dobaviteljske verige, za to pa je potreben digitalni pristop. V Evropi z različnimi dobavitelji ustvarjamo informacijsko platformo, s katero bi radi določili enotne standarde, ki nam bodo omogočili boljši pregled nad dobaviteljsko verigo. Seveda nihče ne bo imel pregleda nad početjem tekmecev, lahko pa bo imel boljši nadzor nad tem, kaj se dogaja z njegovimi deli.
Danes govorimo o krizi polprevodnikov. Se lahko kaj podobnega zgodi tudi z dobavo jekel, aluminija, umetnih mas? Lahko pride do podobnih kriz z dobavo drugih materialov?
V proizvodnji se stalno soočamo s pomanjkanji določenih materialov. To je pač del ekonomije, ki raste hitreje kot pa se gradijo dobaviteljske verige. Vendar menim, da je polprevodniška kriza nekaj posebnega. Vsak čip je nekaj posebnega in če ga zmanjka, ga težko nadomestimo z drugim. Na drugih področjih v splošnem lahko pride do pomanjkanja, vendar lahko vedno najdete alternativnega proizvajalca ali alternativni material, ki je zelo blizu iskanemu, in tako premostite pomanjkanje.
Seveda pa je to vedno izziv in menim, da je vedno potrebnega nekaj časa, preden se trg spet uravnovesi.
