Proizvajalci avtomobilov, kot sta BMW in Tesla, eksperimentirajo z alternativami klasični obliki volana. Volana pa v prihodnosti morda ne boste niti potrebovali.
Johann Kistler je inženir BMW. Odgovoren je za razvoj novega iX-a, prestižnega BMW električnega športnega terenca. In ko bo električni športni terenec septembra letos na voljo kupcem, bo prav tako revolucionaren in nekonvencionalen kot i3, ki ga je nemški proizvajalec vozil potrošnikom ponudil pred desetletjem.
Šestkotni volan
Zakaj je revolucionaren, razkriva tudi volan. Nima krožnice, ampak skoraj šesterokotno štrli iz tankega digitalnega kokpita.
"IX je edinstven avtomobil in to smo želeli pokazati tudi z volanom," je za Automobilwoche dejal Kistler, ki je priznal, da se je moral za tako rešitev boriti tudi z nadzorniki, ki bdijo nad stroški in so želeli blokirali rešitev. Veliko je imel nasprotnikov, ki so bili prepričani, da je volan sveti gral avtomobila in mora biti oblike krožnice. Preskok od standarda je v iX velik.
Na začetku samo ročica
Zanimivo je, da na začetku avtomobili sploh niso imeli volanskega obroča. Prvi avtomobil, ki ga je leta 1886 izdelal Carl Benz, in motorizirana kočija, ki sta jo leta 1889 javnosti predstavila Gottlieb Daimler in Wilhelm Maybach, sta namesto volanskega obroča imela le preprosti krmilni ročici, vzvoda, ki sta neposredno krmilila prednji kolesi.
Pokončen ročaj, ki je navpično štrlel je deloval na podlagi potiskanja: Bolj, ko ste ga potiskali v levo ali desno, bližje je avto zavijal.
Skoraj deset let pozneje je francoski inženir Alfred Vacheron izumil tisto, kar danes poznamo kot volan. Za prvo avtomobilsko dirko na svetu, dirko Pariz-Rouen julija 1894, je Vacheron v svoj Panhard & Levassor, ki ga je poganjal Daimlerjev motor, namesto običajne krmilne ročice namestil volan.
Upal je, da mu bo to omogočilo boljši nadzor nad avtomobilom, saj se lahko krmiljenje sprednjih koles iz nevtralnega sredinskega položaja porazdeli na več obratov volanskega droga. Francoz je končal šele enajsti, a je novi sistem povečal hitrost, izboljšala se je vodljivost, njegov izum pa se je hitro uveljavil v avtomobilskem svetu.
Teslina revolucija
Od takrat se je v zasnovi volana veliko spremenilo, a vsaj krožna oblika že desetletja velja za nekaj, kar se ne spreminja. Dokler se oblikovalci niso ozrli po dirkalnih avtomobilih. Za športne modele so množično začeli v vozila vgrajevati volane s sploščenim spodnjim delom. To dinamičnim voznikom omogoča, da bolje sedijo in zavijejo v ovinke.
Poleg Kistlerja in njegovega BMW iX je na naslovnice spletnih in drugih medijev prišla tudi Tesla z napovedjo novega volana. Ko so Američani pred nekaj tedni napovedali prenovo modelov S in Model X, so bili daljši dosegi in močnejši električni motorji le manjša novica proti volanu, ki so ga predstavili. V središču se je znašel volan, oziroma le "polovica volana".
Teslin volan namreč spominja na "ležeč pravokotnik", brez zgornjega dela krožnice in v obliki črke U. Nekaj podobnega lahko vidimo v svetu najhitrejših avtošportov, na primer formuli 1, kjer uporabljajo še bolj ekstremno različico "metuljastega" volana. A tam gre za namenska vozila za dirkanje po široki pisti, kjer je majhno razmerje v zobniškem prenosu dobrodošlo in kjer zasuk rok za 180 stopinj dejansko že pomeni skrajni levi ali desni položaj koles.
Dražil pa je tudi zaradi pomanjkanja skoraj vseh gumbov v obliki naper, na primer smernih kazalcev in vseh vzvodov za njim. Ker je tam, kjer so drugi volanski obroči dobesedno povezani z nadzornim centrom vozila, ima Teslin volan le dva gumba in veliko umetne inteligence.
Da bo voznik "odrešen" preprijemanja volanskega obroča, dokazuje preselitev tipk za vklop smernikov kar na volan, kjer so razporejene še nekatere druge temeljne funkcije avta. Obvolanskih ročic ali tipk torej ni več. Tudi ta pristop je kopiran iz sveta motošporta, kjer ima dirkač ne glede na položaj volana ključne gumbe in vzvode vedno na dosegu brez odmikanja prstov z volana.
Ker je različica plaid že na voljo tudi evropskim in slovenskim kupcem, smo na zurnal24 že preverili, ali je tako odsekan volan na naših cestah sploh dovoljen.
Je to sploh dovoljeno?
Na ministrstvu za infrastrukturo so nas usmerili na pravilnik o "Enotnih predpisih za homologacijo vozil glede na krmilje." Za koga presenetljiva ugotovitev v njem je, da pravila na svetovni in evropski ravni sploh ne predpisujejo oblike volana znotraj sicer natančno definiranega krmilnega procesa cestnih vozil. Lahko je torej tudi v obliki črke U, kot ga uvaja Tesla.
Kar pa ne pomeni, da niso zelo natančno predpisani način in vrednosti krmiljenja, ki jih mora za dovoljenje vožnje v javnem prometu izkazovati neko vozilo. Bistven je test, po katerem mora voznik klasičnega osebnega avta pri hitrosti 10 km/h za zamik koles pod kot, ki omogoči obračalni polmer 12 metrov, porabiti ne več kot 15 dekanjutnov znotraj štirih sekund. Pri lahkih gospodarskih vozilih so vrednosti maksimalnega dovoljenega navora nekaj večje, posebej so navedene tudi maksimalne vrednosti navora, ki veljajo pri sukanju volana v primeru okvare, na primer servoojačevalnika. Vozilo mora za dovoljenje za prodajo prestati še druge krmilne teste, na primer za predpisano mirnost krmilnega sistema osebnega avta pri 50 km/h. Prav tako mora avto imeti vgrajen sistem, ki voznika takoj opozori na stopnjo okvare mehanizma (oranžna lučka za nemehansko napako, rdeča lučka za "ne povsem mehansko" napako), izkazati mora, da ima krmilni mehanizem v primeru odklopa energije prednost pred zavornim mehanizmom in podobno ... V pravilnik so vpeljani tudi asistenčni sistemi, ki lahko s tresenjem ali navorom vozniku pomagajo pri opozarjanju ali usmerejanju voznika.
Nov volan tudi za audije
Marcel Bruch, ki je pri Audiju vodil razvoj volanskih obročev, je moral v volanski obroč v novi električni SUV Q4 E-Tron vključiti do 18 funkcij in tudi natančno prilagoditi obliko.
Da bi električni model dobil svež videz in hkrati izboljšal pogled na cesto, volan ni sploščil le spodaj, ampak tudi zgoraj. Razvijalec je za Automobilwoche priznal, da to ni bila lahka odločitev: "Nenehno sprejemamo nove rešitve in kompromise med dizajnom in ergonomijo. Volan bi moral ostati priročen in izpolnjevati določene ergonomske zahteve."
Oblikovalci se ne igrajo samo z obliko, temveč tudi s številom krakov v volanu. Čeprav so se trije ali štirje kraki v zadnjih letih uveljavili kot standard, vedno obstajajo vozila, ki izstopajo: na primer Citroën se je v zgodovini proslavil z volanom z enim samim krakom, Škoda pa je ob premieri aktualne octavije s treh krakov preklopila na dve, Čehi pa so novost najavili kot revolucijo.
Če pogledate v zakulisje, boste lažje razumeli pomen odločitve za preoblikovanje volana. ne glede na to, ali je okrogel, kvadraten ali z ravnim dnom, bodisi s tremi, dvema ali celo samo enim krakom je razvoj volana izjemno zapleten, trdi Audijev tiskovni predstavnik Tobias Söllner.
Pojasnjuje, da je treba upoštevati 35 zakonov in smernic. Vodja Audijevega razvoja Bruch pravi: "Med testiranjem imamo v šestih mesecih v uporabi 600 predserijskih vozil, ki v 700.000 urah prevozijo okoli 35 milijonov kilometrov po državnih cestah, avtocestah in na urbanih območjih."
Prihaja dan, ko bomo volan izpustili iz rok
Si za volanom predstavljate voznika na pragu tretjega življenjskega obdobja, ki mu pešata vid in zbranost? Ali pa izgorelo damo srednjih let, ki se na poti domov spopada s stresom zaradi vseh opravil, ki jo še čakajo tisti dan? Morda mladeniča, ki se s pičlimi vozniškimi izkušnjami podaja v promet, v katerem vse prevečkrat veljajo drugačna pravila kot v knjigah s predpisi? To so le trije tipi ljudi, ki bodo veliko pridobili s tehnologijo avtonomne vožnje. A koristi avtomobilov, ki bodo zmogli vsaj delno prevzeti nadzor nad vožnjo, je ogromno tudi za vse preostale voznike. “Če avtomobil prevzema določene funkcije voznika, je to zame super, saj me tako precej razbremeni,” pravi Robert Lešnik, priznani avtomobilski oblikovalec, zaposlen pri Daimlerju.
“Sicer priznam, da je občutek na začetku čuden. Marsikdo tudi pravi, češ, kaj mi pa bodo takšni sistemi. A iz svojih izkušenj lahko povem, da ko se asistenčnih sistemov enkrat navadiš, preprosto nočeš iti več nazaj. Naslednja tehnologija, ki bo imela velikanski vpliv na naše dojemanje mobilnosti, je prav asistenca avtonomne vožnje, ki bo še posebno prišla prav v gostih zastojih, saj so ti za voznika silno naporni.”
Avtomobilski razvijalci se trudijo, da bi bil volan v prihodnosti odveč, vsaj začasno. Seveda v dobi avtonomne vožnje. Za to morajo najprej za serijsko proizvodnjo pripraviti avtopilot. BMW iX že ima večino tehnologije za tovrsten revolucionaren korak vgrajenih.
Vožnja brez voznika je ideja, ki so jo predvidevale že številne študije oblikovanja. V zadnjih nekaj letih je bilo na avtomobilskih salonih vedno znova mogoče videti številne razstavne avtomobile. Imeli so volane, ki jih je bilo mogoče zložiti ali pa so se, ko je bil avtopilot vklopljen, pospravili v armaturno ploščo in sprostili dodaten prostor v kabini.
Hočem 6-oglatega!