Če smo bolj natančni, je Renault štirikolesni volan prvič vgradil v laguno coupe, kjer je poskrbel za boljše vozne lastnosti z močno izboljšano vodljivostjo. To sicer ni bilo prvič, da so konstruktorji uporabili štirikolesni volan, saj smo ga že pred tem lahko našli predvsem v japonskih športnih in superšportnih avtomobilih, bilo pa je prvič, da je štirikolesni pogon vozniku pri krmiljenju pomagal v splošno dostopnem avtomobilu.
Glede na to, da se je v laguni dobro obnesel, je štirikolesni volan 4control svojo pot našel tudi v njenega naslednika talismana (pa tudi v športni megane R.S.), na katerem smo si ga tudi ogledali.
Za kaj pravzaprav gre?
Najbolj preprosto lahko razložimo, da gre za premikanje zadnjih koles. Ta se sicer ne sukajo tako močno kot sprednja, saj to ni potrebno in bi celo slabo vplivalo na vožnjo, ampak le do kota treh stopinj v vsako smer. In, kot pravi tehnični inštruktor v Izobraževalnem centru Renault Nissan Adriatic v Mirni Peči Jože Žefran, je v resnici kot še manjši, saj kolesa lahko do takšnega kota zasukajo le s pomočjo računalnika. Med samo vožnjo se namreč sukanje koles zaključi že pri kotu 2,7 stopinje.
Zasuk in smer zasuka zadnjih koles je sicer odvisna od zasuka sprednjega volana in hitrosti vožnje avtomobila. Pri hitrostih do 60 kilometrov na uro se namreč zadnja kolesa zasukajo v nasprotno, pri višjih hitrostih pa v isto smer kot sprednja. Tudi namena različnih smeri zasuka sta namreč različna.
Navidezno spreminjanje medosne razdalje
Pri hitrostih pod 60 kilometrov na uro se zadnji kolesi obračata v nasprotno smer, s čimer se avtomobilu navidezno zmanjša medosna razdalja, hkrati pa tudi obračani kot. V praksi to pomeni, da lahko bolj na tesno zavija, saj zadnji kolesi prej izravnata zadek, oziroma da lahko voznik za enako oster zavoj manj suka volanski obroč.
Ko hitrost narase čez 60 kilometrov na uro se delovanje spremeni, saj se zadnji kolesi zasukata v isto smer kot prednji. S tem se sicer krog zavoja skozi ovinke poveča, a avtomobil postane tudi veliko bolj stabilen, s tem pa tudi pri višjih hitrostih bolj zanesljiv in varen. Z zasukom zadnjih koles v isto smer kot sprednjih se namreč navidezno poveča medosna razdalja in zmanjša vrtilni moment avtomobila okrog njegove navidezne navpične osi, zato se v hitro voženih zavojih laže in brez odnašanja zadka obdrži v smeri. Tudi karoserija se manj nagiba, kar pripomore k splošnemu udobju potnikov.
Elektromotor namesto voznika
Kako pa volan na zadnjih kolesih deluje? Podobno kot sprednji, le da tu za upravljanje namesto voznika in servo ojačevalnika skrbita računalnik in elektromotor. Zasnovi zadnje osi, ki je lahko tudi poltoga tako kot pri talismanu, ali večvodilna, je dodano dodatno vodilo, ki kot vzvod upravlja zadnji kolesi na dodatnih zglobih. Vodili obeh koles sta povezana z letvijo, ki jo preko zobnika upravlja trifazni brezkrtačni elektromotor, tega pa s prednjimi kolesi elektronsko povezana krmilna enota. Vmes je še reduktor, saj se motor suka prehitro, da bi lahko natančno upravljal volan.
Žefran pravi, da je bil volan 4control v talismanu precej drugačen od tistega v laguni, saj so ga vmes močno izboljšali in predvsem zmanjšali. Če je bilo namreč na laguni nadzorna enota motorja zaradi velikosti obeh fizično ločena od elektromotorja, sta danes oba združena v enotnem ohišju.
Aktivno vzmetenje
Talisman je opremljen tudi z aktivnim vzmetenjem, ki smo si ga tudi ogledali v Mirni Peči. Talisman ima sicer jeklene vzmeti, za blaženje njihovega delovanja pa skrbijo prilagodljivi blažilniki, ki talismanu v enem paketu omogočajo udobne ali športne vozne lastnosti. Žefran pravi, da ima z aktivnim vzmetenjem opremljeni talisman v osnovi športne, torej razmeroma trdne blažilnike, ki pa jim lahko s preprostim dodatkom precej zmehčamo odzivanje. S tem predvsem zagotovimo bolj udobno vožnjo.
Blažilnike sicer sestavljajo valj, v katerem je hidravlično olje, ter bat, ki v valju potuje skozi olje in na ta način zagotovi blaženje delovanja in preprečevanje nihanja jeklenih vzmeti. Talisman ima v osnovi torej športno nastavljene blažilnika, kar pomeni, da bat slabo prepušča olje in zaradi omejenega pretoka trdo potuje skozi olje.
Če hočemo odzivanje blažilnikov zmehčati, jim moramo povečati pretok olja mimo bata, kar pri Renaultu dosežejo z obvodom, dodatnimi cevmi, skozi katere olje dodatno teče. Seveda je pretok olja skozi dodatne cevi omogočeno le tedaj, ko to hočemo, za kar poskrbijo elektromehanski ventili na obvodnih ceveh. Če so ventili zaprti, je torej vzmetenje trše, če pa so odprti, se vzmetenje odziva mehkeje.
To je imela Honda, model Prelude že leta 90. Nič novega.
Sicer verjamem, da to v praksi deluje dobro, se pa avtomatsko pojavi vprašanje: če bi bilo to res tako dobro in uporabno, bi do sedaj to imeli že (skoraj) vsi, tako pa imajo še vedno samo renoji... Namreč, zadeva po… ...prikaži več mojih informacijah kar rada crkuje - od tega, da ne dela, do tega, da ostane v eni ali drugi skrajni poziciji in se avto potem skoraj ne da vozit /tudi do servisa je težavno)...
Odličen prispevek! Kako pa to, da uporablja odvodno cev za mehčanje odziva vzmetenja in ne magnetnih delcev v olju in potem višanja viskoznosti z jačanjem magnetnega polja?