V trenutni krizi predvsem premiumski proizvajalci prodajo manj avtomobilov, vendar z njimi ustvarjajo veliko višje dobičke kot prej. In takšno stanje bi radi zadržali tudi v prihodnje, kar sta v intervjujih za prestižni Financial Times potrdila celo finančna direktorja v BMW-ju in Daimlerju.
Svetovalna družba EY je v svojem poročilu objavila, da je avtomobilska industrija po vsem svetu v prvi polovici letošnjega leta razglasila operativne dobičke, in to kljub temu, da je bilo prodanih manj avtomobilov kot v letih pred tem in da se proizvajalci neprestano pritožujejo nad dobavami polprevodnikov.
Kriza proizvajalcem koristi
EY navaja, da je 16 največjih avtomobilskih skupin v prvi polovici leta 2021 zabeležilo operativne dobičke v višini 71,5 milijarde evrov. V enakem obdobju lani so zabeležile za 4,1 milijarde evrov izgub zaradi koronske krize, ki je prekinila globalne oskrbovalne verige in povzročila tudi padec povpraševanja.
Proizvajalcem so namreč koristili varčevalni ukrepi, ki so jih sprejeli med krizo, prav tako pa tudi povečanje zanimanja za večje in dražje avtomobile. Poleg tega je sedanje pomanjkanje polprevodniških čipov v kombinaciji z povečanim povpraševanjem po novih avtomobilih ustvarilo ugodno ozračje za povečanje cen.
BMW in Daimler bi rada proizvodnjo razkošnih avtomobilov omejevala tudi potem, ko ne bo več pomanjkanja polprevodnikov, s čimer bi umetno zviševala njihovo ceno. Ko se je prvo obdobje koronske krize poleglo, se je namreč povpraševanje po novih avtomobilih povečalo, vendar je za zmanjšanje proizvodnje poskrbela kriza z dobavo polprevodnikov. Kupci, ki so si zaželeli novega avtomobila, so zato zanj zdaj pripravljeni plačati tudi več.
Manj dela za več dobička
Daimlerjev finančni direktor Harald Wilhelm je za Financial Times potrdil, da jim situacija, ko trgu dobavijo manj avtomobilov, zaslužijo pa več, seveda ustreza, zato jo bodo poskušali vzdrževati tudi v prihodnje. Njihovo ponudbo bodo zato osredotočili predvsem na dražje in bolj dobičkonosne avtomobile. BMW-jev finančni direktor je dodal, da so v zadnjih 24 mesecih za svoje avtomobile dosegli najvišje cene in te bi radi obdržali tudi v prihodnje.
Kupci, ki so se nenadoma navadili na svoje avtomobile čakati več mesecev, so seveda veseli, ko svojega končno dobijo in se zato ne obotavljajo, če morajo zanj odšteti občutno več denarja. Managerji velikih avtomobilskih proizvajalcev, trgovci in analitiki ob tem trdijo, da pomanjkanje polprevodnikov, ki mu še ne vidijo konca, povzroča tekmovanje med avtomobilskim proizvajalci in proizvajalci potrošniške elektronike za njihove dobave, to pa posledično povečuje tudi njihove cene. Posledično pa so zato dražji tudi avtomobili.
To navsezadnje ustreza vsem v dobaviteljski verigi, razen končnemu kupcu, ki mora za svoj novi avtomobil plačati veliko višjo ceno.
Odgovor je da. Zloraba je popolna. A ne bo dolgo trajalo, ce ljudje za leto dve obdrzijo stare in se uprejo cenovnemu dvigu
ja tile proizvajalci so pa živi dobrotniki, še čudno da nam avte kar ne podarjajo.