Nič več popustov za parkirne kazni, zdaj lahko tudi 120 evrov

Država se je odločila napraviti konec možnostim, ko so si lahko kršitelji po raznih krajih po državi v sodelovanju s posameznimi občinskimi dogovori "odkupili" popust pri plačilu kazni s tem, da so prehiteli uvedbo prekrškovnega postopka in s hitrim plačilom plačali zgolj določeno "nadomestilo" za pravo kazen.

Zakon o pravilih cestnega prometa v svojem 65. členu ureja, kaj je dovoljeno in kaj ni dovoljeno pri ustavitvi in parkiranju vozila. Za napačno parkiranje (na nevarnih mestih …) je generalno predvidena kazen 40 evrov. Če je parkiranje izrecno prepovedano s signalizacijo, pa je kazen 80 evrov.

V primeru, da ne gre za osebno zaznavo prekrška, temveč na primer po prijavi upravitelja parkirišča, mora redarstvo (ali policija) kot pooblaščena oseba ob prijavi prekrška avtomatsko uvesti prekrškovni postopek. To pa v skladu z zakonom o prekrških pomeni tudi pribitek sodne takse. Ta je v višini 10 odstotkov izrečene globe, a najmanj 40 evrov. Sodna taksa mora biti plačana v celoti, tudi če kršitelj izkoristi možnost polovičke pri plačilu globe znotraj osemdnevnega roka. Globa in sodna taksa se stekata v občinski proračun.

Uporabljali obvoz brez sodne takse 

Številne občine pa so v preteklosti zakon tolmačila po svoje, saj so v prakso vpeljale institut odpustka. Tako se je kršitelj prekrškovnemu postopku in s tem sodni taksi izognil, če je znotraj postavljenega roka plačal določen znesek. Ta je bil lahko različen, v Ljubljani je znašal 40 evrov, v občini Piran pa na primer le 12 evrov.

V nasprotju z globo za prekršek pa se ta znesek "nadomestila" ni stekal v občinski proračun, temveč na račun upravljavca javnega parkirišča. V Ljubljani je bila na primer temeljna razlika v kazni za kršitelja v tem, ali je dobil na vetrobranskem steklu zeleno položnico z obvestilom JP LPT ali pa rdeče od mestnega redarstva.

Poslala bralka

Samovolji občin na sestanku pristrigli krila

Varuh človekovih pravic je na sporne prakse večkrat opozoril vlado z utemeljitvijo, da so sicer takšni odpustki do kršiteljev na videz finančno prijaznejši, a so v nasprotju z ustavnim načelom enakosti pred zakonom in v nasprotju z osnovnim namenom zakona o prekrških, ki naj bi z upoštevanjem predpisanih sankcij prispeval k prometni disciplini. 

Varuh je opozoril tudi, da je na ta način oškodovana lokalna skupnost, ker se odpustki stekajo le v blagajne javnih podjetij, zato je lokalne skupnosti pozval k doslednemu upoštevanju sistemskih predpisov o tem, kakšni so pogoji za predpisovanje prekrškov in sankcij. 

Ministrstvo za infrastrukturo je po posvetu s pravosodnim ministrstvom in po sestanku z lokalnimi skupnostmi v novelo ZPrCP oziroma njen 65. člen zdaj zapisalo dodaten odstavek, ki bo po potrditvi zakona v DZ  jasneje urejal institut "dnevne parkirnine". Kot je na svojih spletnih straneh pred kratkim pojasnil Varuh, je bilo po razpravi soglasno sprejeto stališče, "da se institut 'nadomestne parkirnine' uredi na sistemski ravni v ZPrCP na način, ki bo z vidika načela enakosti zagotavljal enako obravnavanje vseh kršiteljev, s tem pa bo sistemsko najbolj zagotovljena pravna varnost in predvidljivost. Dogovorjeno je tudi bilo, da bodo lokalne skupnosti po uveljavitvi sprememb uskladile odloke s cestnoprometno zakonodajo."

Novo tolmačenje ministrstva: kdaj kazen 40 in kdaj 80 evrov

Novi, 22. odstavek člena o parkiranju pravi, da je prepovedana ustavitev in parkiranje tam, "kjer je to v nasprotju z obveznostmi, določenimi s prometno signalizacijo ali na prostoru, urejenem za parkiranje vozil, kjer je to časovno omejeno in plačljivo, če dnevna parkirnina ni plačana."

Je pa ta odstavek na videz zelo podoben že obstoječemu 21. odstavku, ki pravi, da sta ustavitev in parkiranje prepovedana, "kjer je to v nasprotju z omejitvami, prepovedmi in obveznostmi, izraženimi s prometno signalizacijo."

Razlika med členoma je v zagroženi kazni, saj 21. odstavek predvideva 80 evrov kazni, novi 22. pa "le" 40 evrov. Prav na 21. odstavek pa se navezujejo nekateri trenutno ša veljavni občinski odloki, ki imajo s tem nastavljeno maksimalno mogočo kazen za napačno parkiranje. Na primer odlok občine Bohinj, ki je v veljavi od letošnje pomladi in je na vseh svojih javnih parkiriščih, na katerih voznik ne poravna parkirnine ali pa parkira prek plačila, določila globo 80 evrov. 

Nekatere občine bodo morale po sprejetju zakona z novim odstavkom in zaradi novega tolmačenja prekrškov spremeniti svoje odloke. Med njimi je občina Bohinj.

Kot so za Žurnal24 na ministrstvu za infrastrukturo pojasnjevali spomladi, je bilo takšno določilo v bohinjskem odloku v skladu s trenutno še veljavnim zakonom, saj se je občina lahko sklicevala na 21. odstavek 65. člena ZPrCP.

Zdaj pa se je tolmačenje ministrstva zaradi novo dodanega 22. odstavka, ki izrecno določa kazen za neupoštevanje plačila parkirnine, spremenilo. Ministrstvo danes pojasnjuje, da bo v vseh primerih "sankcija za parkiranje, kjer je to v nasprotju z obveznostmi, določenimi s prometno signalizacijo ali na prostoru, urejenem za parkiranje vozil, kjer je to časovno omejeno in plačljivo, če dnevna parkirnina ni plačana, 40 evrov."

To tudi pomeni, da bodo morale samoupravne lokalne skupnosti uskladiti svoje odloke v skladu s spremenjeno določbo 65. člena zakona, in sicer  v šestih mesecih od uveljavitve zakona.

Zagrožena kazen 80 evrov ostaja za tiste prekrške, ko oseba parkira na mestu, kjer je to izrecno prepovedano in je prepoved označena s prometno signalizacijo. Če zraven sodi še sodna taksa, torej skupaj 120 evrov.

andrej.leban@zurnal24.si