Mercedes-benz CLA, ki bo doživel premiero spomladi 2025, ni le novi model, ampak gre za pravo revolucijo, saj mu bo nova platforma MMA omogočila velike skoke , ko gre za učinkovitost. Tako električni kot tudi motorji z notranjim zgorevanjem z 48-voltnimi blagimi hibridi naj bi postavljali nove standarde pri porabi in zmogljivostih.
Da bi Mercedes-Benz pokazal, kaj novi mercedes-benz CLA zmore, so na italijanskem dirkališču Nardo izvedli 24-urno vožnjo električnega predserijskega modela pri polni hitrosti. Na koncu je števec pokazal 3.717 kilometrov, kar ustreza dvosmerni razdalji med Berlinom in Barcelono. Takšno razdaljo je v razmeroma kratkem času prevozil tudi po zaslugi hitrega polnilnika, ki baterije v vsega desetih minutah napolni za 300 kilometrov vožnje.
Dvostopenjski menjalnik
Šef testnih voznikov Torsten Eder pravi, da pri novem pogonskem sklopu gre za optimalno kombinacijo energije in časovne učinkovitosti. To omogoča predvsem povsem novi pogonski sklop, ki so ga prvikrat opremili z dvostopenjskim menjalnikom. Večina električnih avtomobilov je doslej imela enostopenjski reduktorski prenos. To pomeni, da električni mercedes-benz CLA ne bo le vozil s hitrostmi do 210 kilometrov na uro, ampak bo pri velikih hitrostih porabil tudi manj elektrike.
V realnih okoliščinah bo imel doseg 750 kilometrov in to kljub bateriji z razmeroma majhno kapaciteto 85 kilovatnih ur. Nova baterijska kemija s povečano vsebnostjo silicija v anodi je namreč omogočila povečanje energijske gostote za 20 odstotkov. Pozneje bo tej bateriji sledila tudi manjša in cenejša baterija s kemijo LFP (litij železo fosfat), obe pa bodo izdelovali v evropski tovarni baterij v Kamenzu.
Mercedes-benz CLA bo tudi prvi avtomobil z novo zelo kompaktno električno pogonsko enoto EDU.2, ki so jo razvili v tovarni pogonskih sklopov v Untertürkheimu. Elektromotor na zadnji premi, ki ga izdeluje štajerska Magna, razvija moč 200 kilovatov. Če je avtomobil opremljen s štirikolesnim pogonom, na prednjo premo dodajo še enega z močjo 80 kilovatov. V kombinaciji z novo močnostno elektroniko, ki vključuje tudi inverter s silicijevim karbidom, pogonska enota zagotavlja visoko učinkovitost nad 93 odstotkov.
Niova arhitektura deluje z napetostjo 800 voltov, ki ji omogoča polnjenje baterij z močjo do 320 kilovatov, ki je precejšnji izziv za večino vozil v tem segmentu. Da lahko baterija dejansko absorbira takšno moč, jo navigacijska naprava že vnaprej pripravi s pravo temperaturo. Polnilni časi so temu primerno kratki, saj se lahko baterija v le 15 minutah napolni za 400 kilometrov vožnje.
Kitajski motor
Mercedes-Benz je platformo sicer primarno razvil za električni pogonski sklop, vendar pa je omogočil tudi vgradnjo kompaktnih motorjev z notranjim zgorevanjem. To so dosegli z zmanjšanjem zahtevanega prostora za vgradnjo pogonskega sklopa. 1,5-litrski bencinski motor je sicer opremljen z 48-voltno baterijo, ki poganja blagi hibridni elektromotor z močjo 20 kilovatov, ki lahko v mestu pokrije celo daljše razdalje. Poraba bencina naj bi se gibala v okolici štirih litrov na sto kilometrov.
Novi motor je Mercedes-Benz razvil v Untertürkheimu, razvija pa moči 100, 120 in 140 kilovatov in deluje v kombinaciji z osemstopenjskim dvosklopčnim menjalnikom. Mercedes-Benzovi inženirji so za Automobilwoche sicer potrdili, da ga ne bodo izdelovali v Nemčiji, ampak na Kitajskem.
Leta 2020 je namreč Mercedes-Benz napovedal sodelovanje s kitajskim Geelyjem. Geely se je pozneje povezal z Renaultom, kar je privedlo do tega, da bo nove Mercedes-Benzove bencinske motorje dejansko izdelovala Renaultova kitajska podružnica Aurobay.
Bencinski motor v mercedesu-benzu CLA torej ostaja, ne bo pa imel priključnega hibrida. Za platformo MMA ga sploh niso predvideli, razlaga za to pa je, da je že blagi hibrid dovolj gospodaren in se približa voznemu profilu priključnega hibrida.
Mercedesu-benzu CLA bo sicer kmalu sledil tudi novi mercedes-benz CLA shooting brake, na njej pa bosta nastala tudi nova križanca GLA in GLB. Mercedesa-benza razredov A in B pa bosta predvidoma ostala brez naslednikov.
48V konfiguracijo je vpeljala Tesla, njihovi avti na tej tehnologiji že vozijo več kot leto po cestah. Tako da so standardi že postavljeni, Mercedes se je pogovarjal s Teslo. Bo pa prvi med uveljavljenimi proizvajalci, ki bo v Evropi naredil… ...prikaži več avto na 48V osnovi.
Postavil bo standarde propadajoče Nemčije!
Kdo bo kupil mercedesa narejenega na Kitajskem v Renault tovarni? Evropejci sigurno ne. Je pa res, da prihajajo nove stranke iz LGTBIQ+ sektorja. Gejem, lezbijkam, trans osebam nič ne pomeni tradicija itd. To so bodoči kupce tega šrota.