Minister za okolje in prostor Simon Zajc je zagovornik kolesarjenja, ne z električnimi kolesi. Tam, kjer lahko. Tudi zato sodelavce spodbuja h kolesarjenju in zato imajo na ministrstvu za službene namene v uporabi kolesa. V intervjuju nam je med drugim razkril, da bodo po novem do polnilne postaje za elektrificiran avtomobil prišli tudi lastniki vozil, ki stanujejo v blokovskih naseljih, povprašali smo ga tudi o rumenih pasovih za vozila med občinami in tudi o tem, kaj se je pogovarjal z danskim kolegom, ki je ob podpori še 10 držav EU predlagal, da bi z letom 2030 ukinili možnost prodaje novih vozil z motorji na notranje zgorevanje.
Kaj za vas pomeni trajna mobilnost. Kako bi ta pojem pojasnili nekomu na ulici?
Menim, da moramo gledati na mobilnosti, kot na zmožnost priti iz točke A na točko B in ne, da imaš v lasti avtomobil. To je preskok v glavi, ki ga moramo narediti. Trajna mobilnost pa je, da od točke A do točke B pridemo s čim manjšim vplivom na okolje.
Kako vi pridete od točke A do točke B?
Jaz sem največji zagovornik kolesarstva. Uporabljam kolo povsod tam, kjer ga lahko. Ampak ne električno, navadno kolo, ki skrbi še za to, da se malo zagreješ. In tudi hodim veliko.
Minister za okolje in prostor, Simon Zajc.
Torej ciljate na to, da so potrebne tudi osebne mobilnostne spremembe.
Tam, kjer je to možno. Za nas Ljubljančane velikih izgovorov, da se ne vozimo s kolesom, ne bi smelo več biti. Za druge pa bi bila rešitev kombinacija ukrepov. Najprej bi morali izboljšati javni prevoz, nato pa, ko prideš do mesta optimizirat proge javnega avtobusnega prometa, izboljšati P+R sistem. Vendar dokler ne bomo dosegli tega, da bomo z javnim prometom na cilj prišli enako hitro, ceneje in zanesljivo, ljudje tega ne bodo uporabljali. To je ena od prednosti za Ljubljančane, tudi Mariborčane, da s kolesom prideš hitreje do cilja kot s katerimkoli drugim načinom.
Treba bo razbiti gordijski vozel, imenovan javni potniški promet. O tem se govori že leta, pa sam opažam, da se iz Kamnika, Kranja, Dolenjske, Štajerske v Ljubljano zliva vsako leto v jutranjih konicah vse več vozil. Tudi sam se vozim z avtom, saj se časovna računica ne izide, sploh, če moraš pravočasno pobrati otroke iz vrtca ali šole, pa bi rad sedel na vlak.
Dokler ne bomo postavili boljšega sistema bodo ljudje posegali po avtomobilih.
Kdaj ga bomo vzpostavili?
Infrastruktura sodi pod Ministrstvo za infrastrukturo. Ogromna sredstva se v zadnjih letih in tudi vnaprej namenjajo v prenavljanje, gradnjo novih železniških prog. Ker smo toliko časa spali, je to dolgotrajen in drag postopek. Iz našega proračuna subvencioniramo nakupe novih avtobusov, samo tistih, ki vozijo na elektriko in vodik. Fosilnih goriv z našega ministrstva več ne subvencioniramo.
Minister za okolje in prostor, Simon Zajc.
Eden od ukrepov, ki smo jih spoznali v praksi v Ljubljani, so rumeni pasovi za avtobuse.
Premalo.
Bi morali rumene pasove za avtobuse uvesti tudi primestne občine do Ljubljane.
Saj tudi Ljubljana je le poskusila, ni pa šla v projekt tako, kot bi morala. Vedno se ustrašiš prvega odziva, ko se poveča gneča. Pri takih ukrepih moraš vztrajati toliko časa, da se ljudje prilagodimo. Da ugotovimo, da je hitreje, če uporabljamo avtobus kot avtomobil. Če pa vmes skrajšaš dolžino rumenih pasov ali pa jih sploh ne uvedeš, nisi zares izvedel ukrepa.
Kaj pa podobni rumeni pasovi Domžale – Ljubljana, Kamnik – Domžale …?
To zelo podpiram, enako v Kočevje, skozi Škofljico.
Pa se o tem na ministrski ravni pogovarjate?
Mi dajemo vedno mnenja na prostorske načrte. Mnenje našega ministrstva je, da nasprotujemo širitvam cest, novim gradnjam cest. Ampak spodbujamo alternative. Dokler niso izvedene alternative, od rumenih pasov do tega, da se izboljšajo križišča ali krožišča, da se zgradijo nadvozi in podvozi, kjer je potrebno, do takrat se ne strinjamo z gradnjo nobene nove ceste.
Minister za okolje in prostor, Simon Zajc.
Pred kratkim ste bili na zasedanju okoljskih ministrov EU v Luksemburgu. Tam je Danska izpostavila predlog oziroma željo, da pri njih od leta 2030 naprej ne bi več prodajali vozil z bencinskimi ali dizelskimi motorji. Enako razmišlja še 10 evropskih držav. Kje je Slovenija? Kakšno je stališče vašega ministrstva?
Danska je dala predlog, da naj Evropska komisija nekaj naredi v tej smeri. Mi ta predlog podpiramo. Zavedati se moramo, da je Slovenija tranzitna država, kar pomeni, da, če želimo biti uspešni pri zmanjševanju emisij iz prometa, mora biti to skupna evropska rešitev. Zato vedno spodbujamo vse dejavnosti EK, da se zmanjšajo izpusti iz prometa na ravni EU.
Je realno, da bi od leta 2030 naprej v Sloveniji prodajali zgolj še elektrificirana vozila? To, kar želijo Danci.
To težko napovem. Naša glavna usmeritev je, da si želimo zmanjšati število osebnih vozil. To je politika našega ministrstva. To pomeni, da si ne želimo niti prevelikega števila električnih vozil. Če samo nadomestimo število vozil z motorji na notranje zgorevanje z električnimi, v smislu prostora ne bomo storili veliko. Prevelike površine prekrivamo z betonom, imamo težave s segrevanjem, odvodnjavanjem, ljudje pa še vedno izgubljajo čas v prometu. Zato bi radi zmanjšali število avtomobilov v prometu.
Pa smo spet pri javnem prometu?
Nasploh bomo morali dozoreti tudi o tem, da bi, tam, kjer je to možno, dopustili delo od doma. Tudi drugi ukrepi bodo potrebni.
Tudi delo na vlaku, ki bi se štel v službeni čas? Kakšna naložba bi bila potrebna, da bi javni promet, ciljam na železnice, zares zaživel. Govorimo o znesku 5, 10 milijard?
Te izračune ima pripravljene MZI, mislim, da bo Evropska unija za vse zelene ukrepe namenila okoli 100 milijard evrov na leto. Tudi za infrastrukturo. Že Slovenija sama namenja denar za to. Vem, da smo v prejšnjem mandatu, če se ne motim, vložili milijardo in pol za obnovo železniške infrastrukture. Tudi zdaj se zaključujejo dela na štajerskem delu. Gre za velike številke. Slovenija bi lahko iz zelenega paketa EU dobila okoli 1 do 1,3 milijarde evrov. Potem je tu še naš podnebni sklad za zelene tehnologije v prometu. Skupna številka bo konkretna.
Minister za okolje in prostor, Simon Zajc.
Kljub temu, da ste dejali, da tudi električni avtomobili povzročajo gnečo na cesti, pa Slovenija spodbuja nakup električnega avtomobila. Subvencija v višini 7.500 evrov je ena najbolj radodarnih v Evropi. Vendar pa nekdo, ki živi v bloku, ne more na svojem parkirišču v kleti postaviti polnilne postaje za e-vozilo. Za postavitev potrebuje soglasje vseh stanovalcev bloka. Se obetajo spremembe s ciljem po elektrifikaciji voznega parka v Sloveniji?
Mi v tem trenutku spreminjamo stanovanjski zakon. Ena od pomembnih sprememb je ravno to, da znižujemo prag soglasij za ukrepe, ki ste ga omenili. Po novem bo, če bo zakon sprejet, potrebnih 75 odstotka zbranih soglasij, tako, da bo to zagotovo olajšalo tudi postavitev polnilne postaje za električno vozilo v večstanovanjskih stavbah.
Zakaj se je iz 4.500 evrov na 2.500 evrov znižala subvencija za priključne hibride?
To je bil predlog našega Ekosklada. Naredili so analizo, tudi primerjavo z ostalimi državami. Ugotovili so, da so naše subvencije močno nad povprečjem drugih evropskih držav. Ugotovili so skupaj z ostalimi, da v resnici se ta vozila večinoma vozijo na gorivo in omejeni smo s sredstvi. Hkrati pa se je povečalo število vlog za subvencije.
Torej s tem programom bolj spodbujate električne avtomobile kot priključne hibride?
V tem programu, da.
Kaj pa vozila na plin?
Naše ministrstvo ne subvencionira nobenih fosilnih goriv. V tem mandatu smo vse ukinili, spodbujamo le elektriko in vodik.
Evropska smernica veleva, da bo moral biti povprečni izpust emisij CO2 skupnega števila prodanih vozil posameznega proizvajalca vozil 95 gramov CO2 na prevoženi kilometer. Predpisane globe za proizvajalce vozil so visoke. Nekatere članice EU, tudi Slovenija, naj bi na prej omenjenem sestanku v Luksemburgu izrazile strah, da bodo ceste v njihovih državah, preplavila vozila starejših letnikov z umazanimi dizelskimi motorji, ker se bodo nova vozila preveč podražila. Je ta strah za Slovenijo upravičen?
To ni zgolj naša skrb. V Luksemburgu je romunski minister izrazil skrb, da bodo stari dizli z Zahoda širili na Vzhod. Mi bomo delali na tem, da zmanjšamo število vozil na cestah. Vsekakor pa bi to utegnilo imeti tudi posledice za Slovenijo. Kolikor vem, pa ni pripravljena nobena prepoved uvoza tovrstnih vozil.
Minister za okolje in prostor, Simon Zajc.
Bi utegnili vprašanje emisij reševati z davki?
Vsakokrat, ko se spreminja davčna zakonodaja, mi poskušamo vplivati z našimi okoljskimi pogledi. To so vedno zahtevna pogajanja z ministrstvom za finance, kjer morajo gledati na celo vrečo denarja. Velikokrat se strinjajo z našimi predlogi in tudi pristanejo nanje, velikokrat pa tudi ne. V zadnjem primeru o dohodnini smo v zakon pripeljali znižanje bonitete za električna službena vozila. Na ta način poskušamo spodbujati podjetja in javno upravo, da prenovijo vozne parke. To je eden od takih uspehov. Je pa zagotovo finančno ministrstvo pred težkimi odločitvami, saj ima vsako ministrstvo svoje želje in zahteve.
Kakšno vozilo uporabljate v službene namene?
Službeno vozilo je hibrid za krajše razdalje. Službeni park imamo namen elektrificirati. Ravno zaradi tega smo v spremembi dohodninske zakonodaje predlagali olajšavo. Jaz pa po Ljubljani uporabljam kolo, tudi za službene namene. Poskušam biti našim uslužbencem zgled.
Image službena kolesa?
Tako je. Tudi tisti, ki jih nimajo, nimajo izgovora, da ne bi šli na pot s kolesom.
Vas kdaj zamika, da bi imeli električni skiro?
Ne? Situacija s skiroji se bo sicer uredila. Nisem niti pristaš električnih koles, razen za starejše. Zanje se mi to zdi primerna rešitev. V tem smislu sem staromoden. Zdi se mi, da je bolje, da sam poganjaš. Spodbujam tudi hojo.
Kako boste reševali izziv prihod 100.000 električnih avtomobilov na naše ceste. Bo električno omrežje vzdržalo?
Postopki bodo šli enako kot takrat ko se je pojavil avtomobil. Treba bo vzpostaviti infrastrukturo. Infrastruktura se bo prilagajala povečevala s povečevanjem električnih vozil. Govorim tako o sončnih elektrarnah, ki imajo vrhunce čez dan. Treba bo spremeniti parkirne sisteme spremeniti, to pomeni, da bodo parkirna mesta hkrati na voljo tudi za polnjenje. Ali bo to indukcijsko ali kakšno drugačno bomo še videli. Da se bodo uporabljale baterije v avtomobilih kot zalogovniki za celoten sistem. To so projekti, ki že nastajajo. Tudi mi bomo te projekte v prihodnosti iz podnebnega sklada sofinancirali, da se pripravijo do te mere, da jih lahko skupaj z evropskimi sredstvi financiramo.
Bomo električne avtomobile še naprej polnili z elektriko iz TEŠ6 ali bo za to namenjena t. i. zelena energija. Sami ste že omenili sončne elektrarne?
V fazi sprejemanja je podnebno energetski načrt. Sprejemamo tudi našo podnebno strategijo in tu je še energetski koncept Republike Slovenije. Vse to se bo pripravilo do sredine prihodnjega leta. V teh dokumentih se bomo odločili, na kakšen način bomo spodbujali obnovljive vire energije (OVE), ali bo šlo za jedrsko energijo, kaj bomo naredili s TEŠ. Na podlagi tega bodo ta vozila tudi uporabljala električno energijo, ko bodo priklopljena na omrežje.
Ne veste, kje najti žensko za eno noč? Pridite >>> www.Bredhot.Com
Vam rečem da mu v menzi nekaj v hrano mešajo....
na naše preširoke avtoceste bomo tudi dali rumeni pašček tako kot na ljubabanske vele avenije? 🤡🌎