V Centru varne vožnje na Vranskem so te dni v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije in upravo za zaščito in reševanje za voznike intervencijskih vozil že drugo leto zapored pripravili usposabljanje v mobilnem simulatorju intervencijske vožnje. Letošnjega se je v treh tednih udeležilo več kot 300 voznikov intervencijskih vozil, večinoma gasilcev.
Po besedah inštruktorja varne vožnje Danijela Grande, ki je tudi vodil usposabljanja v okviru AMZS, skušajo voznike seznaniti o fizikalnih zakonitostih, ki veljajo pri vožnji avtomobila, kako ustaviti vozilo na različnih podlagah in različnih terenih. Ker pa na običajnih usposabljanjih manjkajo zlasti moteči faktorji, ki so jim tudi vozniki na nujnih vožnjah izpostavljeni, je še bolj pomembno, da jim s simulatorjem lahko ponudijo kakovosten trening.
Vedeti morajo, kaj jih čaka na poti
"Poudarek je predvsem na psihološkem vidiku in tem, ali tovrstni vozniki sploh razlikujejo, kakšna stopnja tveganja jih čaka, glede na vrsto intervencije, kaj se pojavi, ko nekoga dodatno obremenimo z intervencijo in morebitnim prilagajanjem na spremenjene okoliščine, da se intervencijska pot ne bi zaključila predčasno z nesrečo," je dejal Granda.
Kot je ugotovil po opravljenih izobraževanjih, sta bili v pogovorih pred treningi med vozniki poleg modre luči in sirene največkrat uporabljeni besedi hitrost in adrenalin. Vendar zadnji dve ne gresta skupaj z varno vožnjo, zato so voznikom skozi delavnice skušali dopovedati, da vsaka intervencija ne zahteva enakega tveganja in hitrosti, zato je treba preceniti, kako ravnati, da bo pomoč varna.
Kot je povedal vodja sektorja za operativo na upravi za zaščito in reševanje Stanislav Lotrič, so lani na številki 112 zabeležili nekaj več kot 519.000 klicev, približno tretjina od tega je bila na območju Ljubljane in osrednje Slovenije. V 13 regijskih centrih poskrbijo za to, da na kraj dogodka pošljejo primerne intervencijske enote.
Ko se zgodi nesreča zatulijo sirene
Skupaj so lani morali posredovati v približno 18.600 primerih, od tega je bilo nekaj več kot 2600 nesreč v prometu. Običajno so na intervencije poslali gasilce, ekipe nujne medicinske pomoči ter policistov. Lotrič sicer ni imel točnega podatka o tem, koliko beležijo nesreč, v katerih so bila udeležena vozila na intervencijski vožnji, je pa povedal, da se vsako leto zgodi nekaj takih primerov.
Po besedah poveljnika Gasilske zveze Slovenije Francija Petka imajo okoli 50.000 operativnih gasilcev, ki so vsi lahko potencialni vozniki vozil na nujni vožnji, zato so tovrstna usposabljanja dobra priložnost za nabiranje dodatnih izkušenj. Želel bi si več takšnih možnosti, saj je obnašanje gasilcev po odzivu na klic drugačno kot v običajnih razmerah.
S tem se je strinjal tudi Primož Vasle, podpredsednik Združenja slovenskih poklicnih gasilcev, ki jih je v Sloveniji okoli 1500. Morda imajo ti po njegovih besedah vendarle nekaj več izkušenj, saj so tam bolj v naprej določeni vozniki, ki opravljajo redna usposabljanja v svojih enotah, vseeno pa je trening na takem simulatorju koristen tudi za njih.
Tudi sami morajo na cilj in domov priti v enem kosu
"Naša osnovna naloga je vendarle, da pridemo na kraj nesreče, nudimo pomoč in se na koncu vsega tudi sami varno vrnemo domov," je še dodal Vasle.
AMZS je sicer po besedah generalnega sekretarja Franceta Kmetiča aktivno vpeta v različne aktivnosti v zvezi s problematiko intervencijskih voženj. Med drugim so sodelovali pri evropskem testu predorov in skupni akciji z Rdečim križem, kjer so preverjali pripravljenost slovenskih voznikov na pomoč pri morebitnem reševanju.
Precej so bili prisotni pri projektu uvajanja samodejnih klicev na pomoč ob avtomobilskih nesrečah, s katerimi bodo v prihodnje opremljeni avtomobili, Slovenija pa je bila prva država, ki je to uvedla že decembra 2015. Prav tako so med prvimi opozarjali tudi na ustrezno tvorjenje reševalnega pasu na avtocestah.
Bil v tem simulatorju, lahko rečem nic posebnega oz ekstremno pretiravanje.