Ko je Euro NCAP 4. feburarja 1997 objavil prve rezultate testiranj varnosti za takratna najbolj prodajane avtomobile B segmenta v Evropi, je javnost, ki dotlej nikoli ni imela dostopov do tovrstnih podatkov, osupnila, avtomobilske znamke pa so skočile v zrak in obtoževale neodvisno organizacijo, da postavlja nemogoča merila. To je bil čas, ko je bila zasnova varnostne kletke in mečkljivih con še zelo primitivna, napredna pomagala, kot so čelne in stranske zračne blazine, opozorilniki na nepripeti pas ali celo sistem nadzora stabilnosti ESC pa so bila po večini na voljo le za doplačila.
A prav po zaslugi organizacije Euro NCAP s sedežem v Bruslju je dobra varnostna zasnova od takrat dalje postala ena najbolj bistvenih lastnosti, če želi nek avto komercialno uspeti. Ne le zračne blazine, opozorila na nepripete potnike, zategovalniki pasov, zelo se je izboljšala tudi aktivna varnost - ESC je že nekaj let obvezen, naslednji v vrsti pa je sistem za samodejno zaviranje v sili AEB, o katerem so leta 1997 lahko le sanjali. Oblika avtomobilov je veliko prijaznejša šibkejšim udeležencem v prometu, najmlajši v avtih so neprimerljivo bolje zaščiteni.
Posledica 20 let dela, v katerem so pri organizaciji objavili prek 630 primerjav, razbili več kot 1.800 avtov in porabili skupno 160 milijonov evrov, je še kako merljiva. Po ocenah organizacije so do danes rešili življenja okoli 78 tisoč voznikm, potnikom, pešcem, kolesarjem in drugim udeležencem v prometu, saj so avtomobili postali bistveno varnejši.
A dela še zlepa ne bo zmanjkalo. Na področju varnosti vozil čaka še veliko izzivov, med drugim želi Euro NCAP bolje razločevati posledice nesreč glede na tip potnikov (starost, spol, višina ...) in spodbuditi k še sposobnejšim pomagalom, saj bodo med drugim prihodnje leto pričeli s testi sistemov za prepoznavanje kolesarjev. A veliko dela čaka tudi na cestah.
"Euro NCAP je milijonom potnikom omogočil znanje in samozavest, kako izbrati varen avto. Zadnja leta pa kažejo na padec varnosti, a ne smemo popustiti. Želimo zagotoviti, da bodo evropske ceste čez 20 let še varnejše, ne le za potnike v avtomobilih temveč za vse udeležence v prometu," je ob jubileju dejal Michiel van Ratingen, šele drugi generalni sekretar organizacije v njeni zgodovini.
Ob obletnici so naredili primerjavo varnosti med roverjem 100 (1997) in hondo jazz (2016). Vredno ogleda.
Na žalost je res.
kot sem že rekel, čelnega trka nad 80 km/h v steno danes ne preživi nihče, pa tudi v prihodnosti ne bo ne glede na to koliko blazin je v avtomobilu ...