"Ena oseba je utrpela hude telesne poškodbe." Tako je bilo zapisano v policijskem poročilu glede nedeljske prometne nesreče na primorski avtocesti pri Vrhniki, v kateri je bilo udeleženih osem vozil, nastajali pa so dolgi zastoji. Policija navaja, da je šlo pri hudi poškodbi za zlom roke.
Marsikdo misli, da so hude poškodbe le tiste, pri katerih oseba utrpi za življenje nevarne poškodbe. Kako torej zdravniki, policisti in drugi oklasificirajo tip nesreče?
Prvi uradno primerljvi podatek doslej
Čeprav se zdi težko verjetno, je Evropska komisija šele letos na podlagi medsebojno dovolj zanesljivih in primerljivih podatkov iz članic prvič sporočila uradno število hudo ranjenih oseb v prometnih nesrečah v EU. V letu 2015 je bilo tako hudo poškodovanih okoli 135 tisoč ljudi, je pred tedni sporočila komisarka za transport Violeta Bulc. Hkrati je podala tudi astronomsko številko stroškov za družbo, ki spremljajo tovrstne poškodbe: 100 milijard evrov! Za primerjavo, celotni slovenski brutodružbeni proizvod je za polovico manjši.
Objava vsaj okvirnega števila hudo poškodovanih je zasluga poskusov poenotenja klasificiranja stopnje poškodb, ki jo morajo čimprej v uporabo sprejeti vse članice, tudi Slovenija.
Pri nas se je metodologija za določitev hujše ali težje poškodbe v prometu doslej v veliki meri navezovala kar na Kazenski zakonik RS. V njem je zapisano, da je hudo poškodovana oseba "vsaka poškodovana oseba, ki je bila udeležena v cestnoprometni nesreči in je utrpela poškodbe, zaradi katerih je bilo v nevarnosti njeno življenje, ali zaradi katere ji je bilo okvarjeno zdravje (bodisi zelo, vendar začasno bodisi v manjši meri, vendar za vedno), ali zaradi katere je začasno nezmožna za vsakršno delo, ali je njena zmožnost za delo za vselej zmanjšana."
V zdravstvenih ustanovah zdravnik za potrebe policije opredeli težo poškodbe v skladu s Klasifikatorjem telesnih poškodb, katerega avtorji so večinoma z Inštituta za sodno medicino, pojasnjujejo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Ali gre za lahko ali hujšo telesno poškodbo, pa določi policija na podlagi diagnoze, ki jo določi zdravnik, dodatno pojasnjujejo pri agenciji za varnost v prometu (AVP).
Če že doživite nesrečo, si želite številke 1
A takšna slovenska ureditev je za resnejšo analizo poškodb nezadostna in težko primerljiva z ostalimi državami, kjer lahko veljajo drugačna pravila. EU zato od vseh članic zahteva čimprejšnjo vpeljavo nove metode, ki bi veljala zgolj za prometne nesreče.
Gre za lestvico oziroma metodologojo Abreviated Injury Scale (AIS), ki je bila že pred desetletji pripravljena s strani mednarodnih strokovnjakov s področja raziskovanja avtomobilskih nesreč, do danes pa še večkrat posodobljena. Na osnovi te klasifikacije se diagnoze poškodb s številom od 1 do 6 prevedejo v stopnje teže poškodbe, pojasnjujejo NIJZ.
Številka 1 tako pomeni, da je poškodovanec utrpel le blažje poškodbe, denimo odrgnine, oznaka AIS 6 pa na drugi strani pomeni, da preživetje zaradi poškodb ni bilo mogoče. Hude poškodbe so vse tiste, ki so na podlagi različnih indikatorjev oklasificirane s številom AIS 3 do 5. Koda AIS 3 pomeni resno, AIS 4 zelo resno, AIS 5 pa kritično stanje.
Ob tem se ocenjuje, na katerih delih telesa je prišlo do poškodb in kakšna je njihova narava. Med drugim se ocenjuje, ali poškodba ogroža življenje, ali lahko privede do delne invalidnosti, kako dolgo bo okrevanje in kako velik bo potreben vložek. Tri področja telesa, kjer prihaja do najhujših poškodb, so glava in vrat, predel prsi ter trebuha in okončine.
Kot AIS 4 se ocenjuje na primer povzročeni hematom v glavi, zelo huda raztrganina pri jetrih pa lahko celo kot AIS 5. Tako kot pri AIS 5, kjer je stanje poškodovanca ocenjeno za kritično, je tudi pri AIS 4 možnost preživetja precej zmanjšana.
Ocenjevanje ni enostavno
Vpeljevanje klasifikacije AIS v ocenjevanje posledic prometnih nesreč poteka počasneje od pričakovanj in želja, saj se porajajo številna vprašanja, kritike in scenariji, ko je težko umeščati neko poškodbo na podlagi indikatorjev in scenarijev, kako je do njih prišlo. Seveda morajo biti tudi tisti, ki podajo vrednotenje po lestvici AIS, zelo dobro usposobljeni.
"Že od leta 2014 poteka usklajevanje skupne definicije hude telesne poškodbe, ki bi temeljila na podlagi AIS klasifikacije," pravijo pri AVP, kjer po lastnih navedbah aktivno sodelujejo z NIJZ, "saj si želimo v najkrajšem možnem času zagotoviti evropsko primerljive podatke o hudo telesno poškodovanih."
Po dosedanjih merilih policije je bilo sicer v Sloveniji v letu 2015 v prometnih nesrečah 932 hudo poškodovanih, kar je skoraj 13-odstotni porast v primerjavi z letom prej. Smrtih žrtev je bilo 120.
andrej.leban@zurnal24.si
