Ford kuga je suv, ki ga je mogoče dobiti kar v petih različnih tehnologijah pogona: kot klasični bencinar, kot klasični dizel, kot mehki hibrid, kot polni hibrid in kot priključni hibrid. Pet možnosti, od katerih ima vsaka prednosti in tudi kakšno slabost. Prav je, da se kupec pred izbiro sooči z vsemi glede na svoje potrebe, saj bo le tako kar najbolje izkoristil in cenovno upravičil avto skozi celotno dobo uporabe. Ali pretežno vozi po mestu ali po avtocesti? Kakšen je njegov slog vožnje? Bo avto pogosto potreboval za vleko prikolice? Ima možnost rednega priklopa na zunanji vir energije? Ali bi mu prav prišel štirikolesni pogon?
Pri podjetjih, ki iščejo primerna vozila za svoj vozni park, pa še posebej stopijo v ospredje stroški, ki niso vezani le na nabavo, temveč tudi na vzdrževanje in ohranjanje vrednosti. Hkrati je treba slediti trendu, ki gre v smer vse intenzivnejše elektrifikacije, saj gre v prihodnjih letih pričakovati krepitev omejitev pri uporabi klasičnih pogonov. Že čez osem let dileme pri Fordu in še kakšnem proizvajalcu sploh ne bo več - vse bo šlo le še na baterijski pogon.
Pot do tam pa pelje prek trenutnih alternativ. O razlikah v tehnologijah mehkega, polnega in priključnega hibrida in kako se ločijo od klasičnega termičnega motorja, smo že obsežno pisali. Več o tem si lahko preberete TUKAJ.
Prav tako smo naredili primerjalni test porabe med mehkim, polnim in priključnim hibridom z razlago, kateri je primeren za različne uporabnike. Več TUKAJ.
Pet možnosti, štiri realne
Resnici na ljubo je možnost klasičnega 110-kilovatnega bencinarja pri tako velikem avtu še najmanj atraktivna, medtem ko vse ostale različice zmorejo zadovoljiti zelo pester nabor uporabnikov in njihovih potreb.
Tokrat poglejmo področje stroškov in kakšne so razlike pri servisiranju. Primerjali smo kugo s klasičnim EcoBlue dizlom (140 kW, AWD), mehki hibrid EcoBlue MHEV (110 kW, FWD), klasični hibrid FHEV (140 kW, FWD) in priključni hibrid PHEV (165 kW, FWD). Že oznake povedo, da so med njimi precejšnje razlike glede količine in prenosa moči. Če prva dva za primarni pogon uporabljata 2,0-litrski dizelski motor, se druga dva zanašata na 2,5-litrski bencinski motor, ki deluje po varčnem Atkinsonovem ciklu. Razen klasičnega dizla ima preostala trojica dodatno baterijo za napajanje hibridnega sklopa. Pri čistem dizlu je štirikolesni pogon serijski, takšen pogon si je mogoče za doplačilo omisliti le še pri polnem hibridu. Bencinska hibrida uporabljata enostavnejši menjalnik s planetarnimi gonili - brezstopenjski.
Ford Kuga EcoBlue Hybrid
Cena nabave - razlike niso velike
Da smo lahko naredili vsaj približno primerjavo stroškov nabave in vzdrževanja, smo upoštevali titanium X opremski paket, saj klasičnega dizla v enostavnejši titanium opremi ni na razpolago.
Najcenejši je polni hibrid, ki ima po trenutnem ceniku uvoznika s titanium X opremo priporočeno ceno 35.240 evrov (osnovni titanium že od 32.880 evrov dalje). Dizel ima priporočeno ceno 37.680 evrov. Za mehki hibrid cene za slovenski trg trenutno še niso določene, a so po predvidevanju na ravni dizelske različice, saj je treba upoštevati, da mehki hibrid nima 4x4 pogona. Priključni hibrid je po ceniku pričakovano najdražji, ker ima največjo baterijo in dodano polnilno tehnologijo. Priporočena cena za titanium X je 39.310 evrov, osnovna različica sicer starta že pri 36.950 evrih.
Nabavne cene torej pri vključenih različicah ne odstopajo bistveno, saj je med najcenejšo in najdražjo le dobrih 10 odstotkov razkoraka. To torej ne bo nujno glavni faktor pri odločitvi nabavi.
Servisi - po treh letih dobrih 200 evrov razmaka
Zanimalo nas je, koliko znesejo stroški rednih servisov za prva štiri leta lastništva ali do 100.000 prevoženih kilometrov, kar je pogosta meja, ko se lastniki odločijo za menjavo za naslednji avto. Pri vseh štirih kugah bi to pomenilo, da morajo opraviti po tri redne letne servise.
Tako kot pri drugih elektrificiarnih avtih se tudi pri kugi izkaže, da so stroški vzdrževanja nižji. Pri klasičnem dizlu in mehkem hibridu, ki uporablja isti 2,0-litrski motor z dodanim starter-generatorjem, je znesek treh servisov skupaj 1.409 evrov.
Polni hibrid FHEV in priključni hibrid PHEV pa sta še bolj ugodna, saj je predvideni znesek v treh letih več kot 200 evrov nižji oziroma 1.187 evrov.
Servisiranje avtov s hibridnim pogonom se ne razlikuje veliko od klasičnih, saj električne komponente praviloma ne zahtevajo posebnega postopanja oziroma je to zelo omejeno. Na drugi strani se počasneje obrabljajo zavore, lahko pa prihaja do razlik pri pnevmatikah, ki morajo biti prilagojene za dodatno maso, ki je še posebej izrazita pri priključnem hibridu.
Treba je tudi opozoriti, da mora biti serviser za brkljanje po kakršnemkoli hibridnem avtomobilu dodatno izurjen in potrebuje nekatere prilagoditve delavnice.
Ford Kuga EcoBlue Hybrid
Ohranjanje vrednosti - (ne)predvidljivost
Glede predvidenega preostanka vrednosti vozil je v trenutni situaciji težko priti do verodostojnih podatkov. Kuga tretje generacije je namreč še povsem svež avto, še novejše pa so njegove elektrificirane različice. Prav tako se je na trgu rabljenih vozil letos zgodil velik zasuk, ker se cene rabljenih zaradi splošnega pomanjkanja avtov na trgu dvigajo, trend ohranjanja višjih cen, kot smo jih bili vajeni za rabljene avte, pa se bo očitno nadaljeval tudi v prihodnje.
Kot orientacijo lahko zapišemo naslednje: če bi upoštevali ADAC tabelo izgube vrednosti za štiri leta staro kugo (prejšnje generacije) z 2,0-litrskim dizelskim motorjem, potem bi bila danes po štirih letih oziroma 100.000 prevoženih kilometrih vredna še 42 odstotkov nabavne vrednosti. Primerljivih podatkov za elektrificirane različice kuge ni, a praviloma elektrificirani avti še bolje ohranjajo vrednost in so torej za lastnike na daljši rok ugodnejši tudi po tej plati.
Pri strošku registracije po slovenskih tablicah dajatev ni večjih odstopanj, zavarovanje pa je v največji meri vezano na nabavno ceno vozila, zaradi česar so v prednosti spet cenejše različice avtomobilov.
Poraba goriva - prednost elektronov
Intenzivno merjenje porabe med tremi različicami (brez polnega hibrida) smo opisali že v ločenem članku in ugotovili, da je z naskokom najbolj varčen priključni hibrid. In to tudi v razmerah, ko porabi glavnino zaloge elektrike iz baterije, saj še vedno lahko velik del poti prevozi z elektromotorjem. Razlika med priključnim hibridom in dizelsko kugo je bila na isti trasi kar 35 odstotkov v korist prvega. Kot drugi najbolj varčen pogon se je izkazal mehki hibrid, tretji je bil dizel.
Polnega hibrida žal nismo uspeli vključiti v primerjavo, je pa njegova deklarirana kombinirana poraba po WLTP 5,7 litra bencina, kar je na papirju najslabša med četverico.
Katera kuga je torej stroškovno najugodnejša?
Kakor za koga. Priključni hibrid je najdražji pri nabavi, a na dolgi rok so stroški uporabe in pričakovana izguba vrednosti najnižji. Mehki hibrid je varčna nadgradnja klasične dizelske tehnologije, ki je zato primernejša tudi za mestno vožnjo. Polni hibrid pa deluje kot uravnotežena različica za najrazličnejše potrebe, ki se dobro izkaže tudi pri stroških lastništva. Dvomljivcem oziroma tistim, ki niso pripravljeni sklepati kompromisov glede pogona, nosilnosti in podobnih zahtev, pa za zdaj še vedno ostaja tudi možnost izbire dizla.
Pri izbiri ima lahko veliko vlogo vrsta uporabnika, možnost upoštevanja davčnih in finančnih olajšav, pa seveda namembnost. Predvsem je smiselno tudi, da ima interesent možnost preskusa različnih pogonov.
