Slovenski vozni park se stara. Glede na številne krize, ki jih doživljamo v zadnjih dobrih dveh letih, se številni niso odločili za menjavo avtomobila. Kakšni avtomobili prihajajo na tehnične preglede?
Avtomobil na tehnični pregled prvič zapelje po štirih letih, nato do osmega leta na vsaki dve leti, kasneje pa vsako leto. Glede na to, da je povprečna starost avtomobila v Sloveniji več kot deset let, je tudi na tehničnih pregledih, vsaj tako opažam pri nas v AMZS centru na Dunajski v Ljubljani, mnogo vozil, ki so starejša od deset let. Po mojih izkušnjah ima večina vozil veliko število prevoženih kilometrov, pogosto tudi več kot 300.000. Takih je po nekih splošnih ugotovitvah okoli polovica.
Ste že imeli na tehničnem pregledu avto z milijon prevoženimi kilometri?
Da, dva. Neki gospod ima brezhibno delujoč mercedes, ki ima več kot milijon kilometrov. Drugi je subaru forester. Tehnični pregled opravita brez težav, saj lastnika vzorno skrbita za svoje vozilo in ga redno servisirata. Večje število kilometrov torej ni nujno težava – dobro in redno vzdrževan avto lahko deluje brezhibno tudi pri večjem številu prevoženih kilometrov.
Pregled pred nakupom ali prodajo rabljenega vozila?
Miha Setnikar nam je povedal, da prodajalci ali kupci rabljenih vozil pred prodajo ali nakupom ne vozijo vozil na tehnični pregled. Za kaj takega obstajajo posebni kontrolni pregledi, ki jih izvajajo na AMZS. Še bolj pa na AMZS priporočajo obisk spletne strani specializirane za rabljena vozila Doberavto.si. Na spletni strani, specializirani za prodajo rabljenih vozil, ponujajo tudi vozila z oznako Preverjeno, slednja pred prodajo preverijo usposobljeni strokovnjaki v AMZS delavnicah.
Kakšen je najbolj pogost avtomobil, ki pride na tehnični pregled?
Po mojih izkušnjah pridejo k nam na tehnični pregled najpogosteje vozniki manjših osebnih avtomobilov. Če moram izpostaviti model, ki ga najpogosteje pregledujem, je to renault clio. Veliko teh manjših avtomobilov je opremljenih z bencinskim motorjem. Na cestah pa je še vedno veliko vozil z dizelskim agregatom, ki so bili pred leti prodajni hit.
Avtomobili so v zadnjem letu zelo napredovali. Predvsem je v avtomobilih več elektronike. So zato tudi napake drugačne kot pri starejših avtomobilih? Se razlikujejo napake na dveh vozilih, če je med njimi starostna razlika 10 let?
Novejši avtomobili po štirih letih večinoma nimajo napak oziroma so te zelo redke. Največkrat so težava žarnice oziroma svetila. Težav z motorjem in drugimi pomembnimi komponentami pa ne opažamo. Bolj kot s starostjo vozila se napake pojavljajo glede na število prevoženih kilometrov in predvsem glede na to, kako lastnik skrbi za vozilo. Ali ga redno vzdržuje in servisira. So pa tudi posebnosti med znamkami. Pri določenem modelu in znamki vemo, katere so možne napake, saj se ponavljajo.
Kaj pa težave z elektroniko?
Žal velikokrat opazimo težave, povezane z opozorilnimi kontrolnimi lučkami na armaturi. Na primer za zračne blazine ali ABS. Nekateri vozniki se ne zavedajo, da opozorilne lučke niso za okras, ampak so v avtomobilu z namenom, da voznika opozorijo, da določen sistem, ki je povezan z varnostjo in delovanjem avtomobila, ne deluje. Če nas na primer avto opozarja, da z zračno blazino ni vse, kot bi moralo biti, ta v primeru trka ne bo delovala. Posledično so lahko poškodbe voznika in sopotnikov veliko hujše, kot bi bile sicer. Tudi pri naprednih asistenčnih sistemih je pomembno, da voznik upošteva opozorila, ali delujejo ali ne. Če se zanaša, da bodo delovali, pa ti zaradi okvare ali drugih napak ne, je to lahko zelo nevarno.
Se pravi, vozniki pridejo na tehnični pregled s prižganimi opozorilnimi kontrolnimi lučkami na armaturni plošči?
Tako je. Ko jih vprašamo, zakaj, in jim povemo, da opozorilne lučke nakazujejo težave vozila, nekateri odvrnejo, da se jim to ne zdi pomembno. Četudi sveti rdeča opozorilna lučka. Menim, da bi morali v zvezi s tem še več narediti na osveščanju voznikov. Saj k sreči marsikdaj ne gre za hudo napako. Med čiščenjem avta lahko na primer med sesanjem pod sedežem premaknemo konektor in posvetila bo opozorilna lučka za zračne blazine. A vseeno – teh opozoril ne gre zanemarjati. Pri tem je pomembno tudi zavedanje, da je tehnični pregled namenjen ravno temu, da strokovno pregledamo vozilo in njegovega lastnika opozorimo na morebitne napake, ki lahko ogrožajo njegovo in varnost drugih udeležencev v prometu. Nenazadnje pa tudi temu, da še pravočasno odkrijemo kakšne napake, ki lahko brez sanacije privedejo do večjih finančnih stroškov. Marsikdaj voznikom, če gre za mehansko obrabo, to pokažemo in se lahko sami prepričajo, zakaj so nekatere stvari nevarne. Na primer vpetje kolesa. To lahko zaradi obrabe med vožnjo odpade. Ko voznikom razložimo težavo in kakšno nevarnost predstavlja, so nam hvaležni za opozorilo in gredo z veseljem k mehaniku, ali pa jim popravilo uredijo kar naši mehaniki na AMZS servisu.
Glede na vaša opažanja predvidevam, da se po cestah vozi veliko vozil, ki tehnično niso brezhibna?
S tovrstno statistiko ne razpolagamo. Menim pa, da je dobro, da smo na tehničnih pregledih strokovno podkovani pregledniki, ki z vsem znanjem, opremo in izkušnjami pomagamo voznikom, da lahko vozijo varno. Opažam, da večina vozi primerno vzdrževane avtomobile. Potem sta pa tu dva ekstrema. Nekateri lastniki vozil zelo skrbijo za svoje avtomobile in ti so kot iz škatlice, nekateri pa žal gredo v drugo skrajnost – opažamo tudi avtomobile, ki najbrž niti oprani niso bili nikoli in so že spremenili barvo, ker je umazanija tako zasušena.
Se z napredkom pri avtomobilih spreminja tudi oprema na tehničnih pregledih?
Seveda. Razvoju tehnike se prilagajamo tudi mi, ne gre pa za neke drastične spremembe pri opremi. Zaradi zakonodaje smo na primer ravno zdaj zamenjali plinomer. Naslednje leto naj bi začeli meriti tudi emisije NOx.
Kaj pa na primer LED žarometi. Ti so v avtomobilskem svetu povzročili pravo revolucijo.
Na napravi za pregled žarometov moramo pregledati smer svetlobnega snopa. LED žarometi so glede tega specifični in zahtevajo večjo pozornost in več znanja pri pregledu. Desni rob vozišča namreč osvetljujejo na drugačen način kot ksenonski ali halogenski žarometi, zato je treba meritev opraviti glede na te specifike.
Katere so najbolj pogoste napake, ki jih zaznavate kontrolorji na tehničnih pregledih?
Statistike najpogostejših napak na tehničnih pregledih ne vodimo, iz izkušenj pa lahko povem, da so najpogostejše napake pri svetlobni opremi (predvsem neustrezna nastavitev žarometov, nedelujoče žarnice), na zavornem sistemu (izrabljenost zavornih oblog, neučinkovitost parkirne zavore, blokirani ali netesni zavorni cilindri kolesnih zavor, tudi počene zavorne cevi), na krmilnem mehanizmu in kolesnih obesah (zračnost v končnikih, zglobih) ter na pnevmatikah (nezadostna globina profila, neenakomerna obraba).
Voznike bi opozoril, da se lahko pri ročni zavori težave pojavijo že po štirih letih, če avto nima električne ročne zavore, ki deluje samodejno. Še posebej če je vozilo opremljeno z avtomatskim menjalnikom , je težava, ker vozniki ne zategujejo ročne zavore, in je vozilo vedno parkirano v načinu P. To pomeni, da je menjalnik vedno obremenjen, ročna zavora pa po domače rečeno »zariba«. In če se sistem štiri leta ne premakne, na tehničnem pregledu nastane problem. Pri elektronskih ročnih zavorah teh težav zaznavamo veliko manj.
V zadnjem letu je pogosta težava kraja katalizatorjev. Zaznavate to tudi na tehničnih pregledih?
To je vse večja težava. Pri menjavi ali ob vse pogostejši kraji katalizatorja marsikdo kupi najcenejši katalizator za okoli 100 evrov, ki pa se pri meritvah izpuha lahko izkaže kot neustrezen. Razlog je v tem, da je v katalizatorju premalo platine in ne more dovolj dobro očistiti izpušnih plinov.
Kaj pa rja? Ali avtomobili še rjavijo?
Še vedno. Pri starosti voznega parka, kot ga imamo v Sloveniji, se najdejo vozila, ki rjavijo. Tudi tu je razlika med znamkami in glede na starost vozil. Z ustrezno zaščito, rednim čiščenjem, predvsem v zimskem času, ali pravočasno sanacijo poškodb lahko vozniki sami veliko pripomorejo, da jim avto ne bo rjavel.
Ali opažate več napak na vozilih na tehničnih pregledih po koncu zime in sezone soljenja cest, ali jeseni, po koncu poletja?
Lahko bi rekel, da je poleti celo več težav. Predvsem zaradi pnevmatik. Nekateri vozniki, ki vedo, da so zimske pnevmatike že precej obrabljene in da bodo morali prihodnjo sezono kupiti nove, želijo obstoječe zimske pnevmatike »zvoziti do konca«. Potem pa se vozijo s preveč obrabljenimi pnevmatikami, kar seveda ni varno. So tudi vozniki, ki menijo, da se jim pnevmatik ne splača menjati, saj delajo malo kilometrov, zato imajo na svojih avtih vse leto nameščene zimske pnevmatike. A pri tem se morajo zavedati, da zimska pnevmatika pri višjih temperaturah ni tako učinkovita kot v hladnem vremenu, zato vožnja z zimskimi pnevmatikami poleti nikakor ni optimalna. Drugače pa ne opažamo razlik.
Preštevilne slovenske ceste niso najbolj vzdrževane. Veliko je lukenj, v katere zapeljemo s kolesi. Ali zaradi slabo vzdrževanih, luknjastih cest, opažate napake na vozilih. Na primer vzmetenju?
Verjetno to vpliva tudi na amortizerje. Pri pregledih se občasno srečujemo z vozili s slabimi amortizerji. Je pa težava tudi v materialih, ki jih uporabljajo izdelovalci vozil.
Kaj priporočate, da vozniki sami pregledajo pred tehničnim pregledom na svojem vozilu?
Priporočam, da se vsake toliko časa vsaj sprehodijo okoli avtomobila in pregledajo delovanje svetil oziroma so pozorni na kakšne druge napake ali spremembe. Poleg rednega vzdrževanja in čiščenja naj vsaj enkrat na leto zares temeljito očistijo vozilo. Prav med čiščenjem lahko že sami tudi najdejo kakšno napako in jo pravočasno odpravijo. Sicer pa moram pohvaliti številne člane AMZS in naše druge stranke, ki so glede tehničnega pregleda zelo skrbni in na primer pregledniku že na sedež pripravijo prvo pomoč, komplet rezervnih žarnic in drugo obvezno opremo.
Google je plačal od 400 do 800 dolarjev za dnevno spletno delo od doma. Prvi mesec sem od Googla doma prejel 21.758 $, prejšnji mesec pa sem plačal 29.467 $ za 3-urni delovnik. To naredim ............ >>>>>>>>>> 𝑾𝒘𝒘.𝑱𝒐𝒃𝒛𝑪𝒂𝒓𝒕.𝑪𝒐𝒎
Kontrol, prst v rit in požvižgat za Janjo Sluga