Pri največji nevladni organizaciji s področja prometa AMZS so ob podatkih o prometni varnosti v letu 2017 izrazili optimizem zaradi zmanjšanja stanja števila umrlih in hudo poškodovanih. Kot je dejal Jure Kostanjšek, vodja področja varna mobilnost, lanski rezultat opogumlja, da se bo Slovenija v prihodnje približala prometno najbolj varnim in razvitim državam ter s tem uresničila cilje Resolucije nacionalnega programa varnosti cestnega prometa za obdobje 2013–2022. Na cestah je namreč umrlo 106 ljudi, kar je v strogem statističnem pogledu najboljši rezultat v zgodovini Sloveniji.
"Ravno dejstvo, da bi lahko že z majhnimi spremembami ravnanja bistveno vplivali, če ne k preprečitvi pa vsaj k ublažitvi najhujših posledic prometnih nesreč, nas opominja, da imamo tako država kot nevladne organizacije, ki se ukvarjamo s področjem varne mobilnosti, pred sabo še veliko izzivov."
Jure Kostajnšek, AMZS
"Natančnejša analiza podatkov pa vzbuja tudi zaskrbljenost, saj ugotavljamo, da bi lahko bilo s pravilnim ravnanjem udeležencev število umrlih v prometnih nesrečah še bistveno manjše," pravi Kostanjšek na podlagi analize podatkov.
"Kar 35 odstotkov voznikov, ki so lani izgubili življenje v prometnih nesrečah, ni uporabilo varnostnega pasu, med potniki v vozilih pa je delež takih, ki niso uporabili varnostnega pasu, še večji – kar 40 odstotkov. Skrb zbujajoč je tudi podatek, da je le desetina med umrlimi kolesarji uporabljala zaščitno čelado."
Zakaj je nepripetost zadaj tako velik problem?
Strokovne analize dokazujejo, da nepripet potnik na zadnji klopi lahko z močjo rok zadrži sunek ob trku le pri nizkih hitrostih do kakih 20 km/h, pri višjih pa ga katapultira naprej v prednja sedeža, ali še slabše, vse do vetrobranskega stekla. Zaradi sunka naprej lahko prednji potniki doživijo še precej hujše poškodbe, hude poškodbe si lahko prizadenejo tudi potniki zadaj zaradi medsebojnih trkov, saj jih pri nekontroliranem gibanju ne zadržuje varnostni pas.
V letu 2017 je na slovenskih cestah umrlo 106 udeležencev cestnega prometa, kar je 24 manj kot v prejšnjem letu. 831 je bilo hudo poškodovanih (19 manj kot v letu 2016) in 6.875 pa lažje telesno poškodovanih (731 manj kot v letu 2016).
Pri AMZS opozarjajo, da bi morali prav problematiko neuporabe varnostnega pasu, ki je pri potnikih na zadnjih sedežih večplastna, še intenzivneje nasloviti. "Takšen potnik ne ogroža le svojega življenja, temveč tudi življenja potnikov na prednjih sedežih. Podobno velja tudi za uporabo varnostne čelade pri kolesarjih – četudi je ta po zakonu obvezna le za mlade do 18. leta starosti, je naše priporočilo, da jo uporabljajo vsi, saj lahko ob padcu le čelada prepreči hude poškodbe glave in s tem najhujše posledice prometne nesreče."
Nazorni dokaz, kaj se zgodi z nepripetim sopotnikom in pripetim voznikom (test na 1:06)
Ogromen problem na naših cestah ostaja alkohol. Kar v tretjini prometnih nesreč s smrtnim izidom je bila presežena dovoljena raven alkohola, "pri čemer je alkoholizirani povzročil lastno smrt (63 odstotkov), ali pa je povzročil prometno nesrečo, v kateri je sicer sam preživel, povzročil pa smrt drugega udeleženca (37 odstotkov)."
Dvakrat več umre mladih
Zelo zgovorna je tudi analiza starosti umrlih udeležencev. Analiza umrlih v letu 2017 po starostnih skupinah, glede na povprečje in glede na druge starostne skupine, kaže največjo izpostavljenost starostne skupine od 25 do 34 let (87,8 umrlih na milijon prebivalcev, slovensko povprečje je 51,4 umrlih na milijon prebivalcev; za primerjavo: evropsko povprečje (članice Evropske unije) za leto 2016 (za 2017 še ni razpoložljivih podatkov) je 50 umrlih na milijon prebivalcev). Veliko smrtnih žrtev je sicer tudi v starostni skupini od 18 do 24 let (76,7 umrlih na milijon prebivalcev).
V AMZS napovedujejo, da bodo letos še okrepili številne akcije in aktivnosti na temo področja varne mobilnosti (mladi voznik, kolesarji, ocene varnosti cest ...)
dezurni@zurnal24.si
Vse te agencije in zavodi so EPP vladnim službam ,ki ničesar ne ukrenejo .
Kaksne bi sele imeli rezultate da se vinjenim trajno onemogoci voznjo. Sploh pa bi bili rezultati idealni ce bi se drzava slovenija odlocila da bo. nase luknjaste ovinkaste kolovoze naredila ceste primerne danasnjemu casu, po teh smrtno nevarnih neuzdrzevanih kolovozih… ...prikaži več po katerih se vozimo je resnicno potrebno pohvaliti voznike da je tako malo katastrof.