"Brez upoštevanja dolžnosti udeležencev v prometu ne more biti niti pravic!," je na okrogli mizi, ki jo je AMD Slovenija avto pripravila v sodelovanju z Avto-moto zvezo Slovenije izpostavila varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer in dodala, da moramo biti udeleženci strpni drug do drugega.
Skupno mnenje je, da treba več delati na osveščanju udeležencev v prometu, še posebej s spremembami v ureditvi prometa in prometni signalizaciji. Težko je pričakovati, da bodo udeleženci do potankosti poznajo zakonodajo, zato je ozaveščanje v prometu izjemnega pomena.
Se nam obeta kodeks obnašanja v prometu?
Dragana Trivundža Tomanić iz Agencije RS za varnost prometa je mnenja, da bi potrebovali kodeks obnašanja v prometu: Ta ideja je vredna razmisleka, obstaja pa že Evropska listina o varnosti v prometu, ki je evropska participacijska platforma, sestavljajo jo podjetja, združenja, raziskovalne ustanove in javne oblasti. Ti akterji se zavežejo za izvedbo konkretnih akcij in medsebojno deljenje oziroma izmenjavo dobrih praks, da bi tako reševali probleme varnosti v prometu, s katerimi se srečujejo v svojem vsakdanjem okolju. Cilj Listine je zmanjšati število smrtnih nesreč na cestah. Listina ima več kot dva tisoč podpisnikov, AVP pa ravno v tem času poziva vse zainteresirane k podpisu in podpori.
Vozniki na policiste ne gledajo s pravega zornega kota
Da se bistveno bolj zavedamo pravic kot dolžnosti meni tudi mag. Ivan Kapun, vodja sektorja prometne policije. "Redkokateri voznik vidi ukrep policije, na primer izključitev opitega voznika iz prometa, kot skrb za varnost – ne le drugih udeležencev, temveč tudi takega voznika samega, saj mu morda ravno na ta način policist reši življenje."
Kapun dodaja, da večina na tovrstne ukrepe gleda kot na poseg v osebnostne pravice. Kljub temu po smo po njegovem mnenju na dobri poti tako do večje kulture v prometu kot do boljše prometne varnosti, saj se število smrtnih žrtev v prometnih nesrečah zmanjšuje. Je pa izpostavil problem zakonodaje, in sicer, da imata Zakon o prekrških in prometna zakonodaja z vidika sankcioniranja nekatere zelo rigorozne rešitve, medtem ko kazenska zakonodaja, kadar prometni prekrški prerastejo v kazniva dejanja, temu ne sledi. "Žal je včasih bolj kaznovan tisti, ki je storil prometni prekršek, kot pa tisti, ki je v prometu storil kaznivo dejanje." Povedal je še, da policija daje predloge, kako izboljšati zakonodajo, prav tako seznanja zakonodajalca s primeri dobrih praks iz tujine, da pa bi si želeli večjo odzivnost ministrstva za pravosodje, ki bi hitreje reagiralo na njihove pobude.
Kako izboljšati kulturo v prometu?
Spremembe v kulturi mogoče doseči le, če ljudi izobražujemo in ozaveščamo, je poudaril doc. dr. Aleš Bučar Ručman iz fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru. Predstavil je primer raziskave Parkiraj izgovore drugam, pri kateri so preverjali, koliko ljudi, ki niso invalidi, parkira na mestih, ki so rezervirana za invalide. "V opazovanem času je bilo na vseh parkirnih mestih, rezerviranih za invalide zabeleženih 608 parkiranih vozil. Med vsemi parkiranimi vozili je bilo kar 383 (63 odstotkov) takšnih, ki niso imela nameščene ustrezne invalidske kartice in 225 (37 odstotkov) takšnih, ki so invalidsko kartico imeli." Dodal je še, da pot do izboljšanja prometne kulture ni povišanje glob za prekrške: "Če je kazen pravična oziroma če jo družba dojema kot pravično in če so globe izterljive, ni nujno, da so te pretirano stroge, bo kazen dosegla svoj namen."
Vsak izmed nas se lahko zmoti
Strpnost je izpostavil tudi Manuel Pungertnik iz AMZS in dodal, da je treba vedeti, da nihčeni ni nezmotljiv: "Vsak izmed nas, povsem nehote, lahko naredi napako. Pomembno je, da smo drugi udeleženci do teh napak strpni in da jih, zlasti če pride do kritične situacije, skušamo popraviti, saj se na ta način lahko izognemo nesreči. Treba se je zavedati, da na cesti absolutne prednosti nima nihče in nikdar, smo pa vsi ranljivi, zato si moramo med sabo pomagati."
Posebej so v razpravi izpostvili starejše voznike, pri čemer so bili sogovorniki mnenja, da zgolj zaradi starosti voznikov ne smemo stigmatizirati, saj ima vsaka starostna skupina voznikov svoje posebnosti. France Kmetič, generalni sekretar Avto-moto zveze Slovenije, je ob tem izpostavil, da bi morali vsi skupaj narediti še več – AMZS je to že predlagal –, na rednem izobraževanju starostnikov, enako pa velja tudi za ljudi, ki se soočajo z demenco. "Tudi starejši imajo pravico do mobilnosti, zato smo kot družba odgovorni, da jim omogočimo uresničevanje te pravice."
Če bi sam bil policist z provideo avtomobilom na Slovenskih AC bi vsak dan spisal par tisoč € kazni. 60% voznikov ne uporablja smernikov, ne vejo kaj je varnostna razdalja se ne preusmerijo na vozni pas, ko je le ta… ...prikaži več prazen ter nadaljujejo vožnjo 120 ali 130km/h po prehitevalnem, ko prehitijo tovorno vozilo kljub temu, da jih dohiti hitrejše vozilo. Uporaba mobitelov med vožnjo itd... Pa se ne umakne z prehitevalnega pasa in ga voznik prehiti po voznem pasu potem pa znori pa meče dolge luči.
Kultura se vzgaja od rojstva že doma od staršev. V komunističi osnovni šoli pri nas je kultura vedenja enaka "0". V srednji šoli to ni predmet sploh vzgoje, ker so že vsi prenapeti od "dobro" vzgojene mladine od doma in… ...prikaži več ta ukazuje kako mora biti na njihovi poti ; alkohol, droga, kraje, preprodaja mamil, izsiljevanja .... .Tako je tudi na cesti od teh mlajših "nestrpnežev", ki jih lahko umiri za prekrške samo dober udarec po žepu, ali tudi to ne, dokler jim "tastari" plačujejo globe.
Opažam da ni le stereotip, da so bolj nestrpni vozniki določenih nemških znamk in vozniki SUV vozil. Jaz si nastavim budilko 10 minut prej. Umirjeno se prebudim in se na pot v službo odpravim sproščeno in dobre volje(z pričakovanju agresivnih… ...prikaži večh "pacientov" na cesti). Zjutraj me najbolj motijo vozniki, ki nasproti vozijo z dolgimi lučmi. Zaslepi ksenonska ali modra osvetlitev ampak dolge luči so pa preveč! Škoda se je jezitii zaradi takšnih. Bralcem želim srečne poti in potrpežljivo v prometu!